Erik Valenčič

5. 2. 2009  |  Mladina 5  |  Politika

Žito za opij?

Lažni ameriški optimizmi glede Afganistana

»ZDA pomaga afganistanskim kmetom, da se odpovejo opiju v zameno za pridelovanje žita.« To je naslov članka, ki ga je nekaj dni nazaj na svoji spletni strani objavil CNN. Simpatično, skoraj smešno. Vendar se v ozadju tega naslova skriva panika ZDA, ki izvira iz sedem let dolgega in doslednega niza katastrofalnih odločitev na terenu okupiranega Afganistana. Žito naj bi zdaj rešilo sceno? ZDA se tu dobesedno oprijemajo rešilnih bilk, in če pogledamo situacijo na terenu celostno, hitro pridemo do zaključka, da niti ta zadnja pobuda nima posebej velikih možnosti za uspeh. Morda sploh ni mišljeno, da uspe.
Pojasnimo: zadevo z žitom ima v rokah ameriška vladna humanitarna agencija US Agency for International Development (USAID). Afganistanskim kmetom delijo semena, gnojila in obljube o pomoči pri obnovi namakalnih sistemov. Ni jasno, koliko kmetovalcev sodeluje v tem programu, je pa že samo njegov obstoj dovolj, da lahko iz te države končno pride vsaj ena optimistična novica. Dober piar pač. Naloga ameriških državotvornih in patriotskih medijev je, da ta piar zavijejo v paket lažne objektivnosti in ga servirajo ljudstvu. Že sam besednjak omenjene novice s CNN je neverjetno prozoren. V prvem stavku zapišejo, da se v državi, »ki je bila nekoč svetovna prestolnica opija, zdaj kmetovalci odpovedujejo opiju v zameno za žito.« Nekoč svetovna prestolnica opija? Katera je pa zdaj? Monako? K tej izjavi je v nadaljevanju pripet podatek Organizacije Združenih narodov, da je lani proizvodnja opija upadla za 20 odstotkov; a to je najverjetneje prej posledica vremenskih pogojev ter intenzivnejših spopadov kot česar koli drugega.
Stvarnost je taka: talibani vzdržujejo stalno prisotnost na 72 odstotkih afganistanskega ozemlja in skupaj z zahodnimi pakistanskimi provincami zasedajo enormen teritorij, ki ga lahko poimenujemo Talibstan. Nadzorujejo tri od štirih glavnih poti v Kabul in prav ta teden so v Pakistanu dvignili v zrak strateško izjemno pomemben most za oskrbo ameriških/Natovih vojakov v Afganistanu. Tuje humanitarne agencije zapuščajo državo, ker enostavno ne morejo opravljati svojih nalog. In zdaj USAID obljublja, da bodo v takšnem ozračju gradili ali obnavljali namakalne sisteme. V Afganistanu so počasi že siti neizpolnjenih zahodnih obljub, medtem ko nanje vsak dan padajo bombe. Organizacija International Council on Security and Development je v svojem decembrskem poročilu Boj za Kabul: napredovanje talibanov navedla javnomnenjske raziskave (opravili so jih najeti lokalni ljudje) iz provinc Kandahar in Helmand: »Ali vam osebno mednarodni vojaki pomagajo? Ne: 80 %. Ali znate streljati z orožjem? Da: 72 %.« Evo, pa zmagaj. Situacija je že tako mizerna, da so morali letošnje predsedniške volitve prestaviti za nekaj mesecev v prihodnost, ker OZN enostavno ne more popisati volivk ter volivcev. Upanje polagajo v bližnji prihod dodatnih 30.000 marincev in govorijo o zabeleženem uspehu v Iraku. Ne povedo pa nam tega, da so dodatni marinci prišli v Bagdad šele potem, ko je dvoletni masaker med šiiti in suniti opravil svoje in so bili soseske ter cela mesta že dokaj etnično čisti, torej mirnejši, ljudje pa razseljeni po vsej državi. Afganistan je povsem druga zgodba.
Vrnimo se k USAID in vprašanju opija. Časopis USA Today je pred nekaj dnevi objavil, da je ta agencija v zadnjih letih zasebnim pogodbenikom namenila na stotine milijonov dolarjev, ki potem niso rodili nobenih rezultatov. Omenjen je primer pogodbe, vredne 219 milijonov dolarjev, za izboljšanje delovanja afganistanskih vladnih institucij. Propadlo. Spisek ni kratek. Bomo videli, kako dolgo bo živel uradni optimizem programa 'žito za opij'. Medtem pa že ves čas poznamo idejo, ki jo na mednarodni ravni zagovarjajo številni zdravniki, medicinski strokovnjaki in nevladne organizacije. Namreč, da bi lahko iz opija pridelovali morfij in tako iz te bolezni (odvisništva) naredili zdravilo. Številne konference so bile namenjene tej pobudi, vendar do zdaj resnično zaman. Ni jasno, zakaj je tako, se pa na tej točki začnejo prepletati različne teorije zarot, o katerih ne bomo razglabljali, čeprav je to vprašanje vsekakor vredno pozornosti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.