Staš Zgonik

5. 2. 2009  |  Mladina 5

”Bodalo v srcu Kube”

Kaj Američani sploh še počnejo v Guantanamu na Kubi?

Ena prvih potez novega ameriškega predsednika Baracka Obame je bila sprejetje ukaza o ustavitvi sodnih postopkov proti zapornikom v ameriškem mornariškem oporišču
Guantanamo na Kubi in o postopnem zaprtju tega zapora za t. i. sovražne borce. Nad potezo je navdušen tako rekoč ves svet, tudi kubansko vodstvo, a to kljub vsemu ostaja nezadovoljno. Kljub zaprtju zapora naj bi Američani vojaško oporišče na skrajnem vzhodu otoka, ki stoji že vse od konca ameriško-španske vojne leta 1903, ohranili. Kubanski predsednik Raul Castro je med obiskom Rusije ZDA pozval, naj oporišče zaprejo in zemljišče vrnejo zakonitemu lastniku - kubanskemu ljudstvu. Oglasil naj bi se bil tudi njegov starejši brat Fidel Castro. Na državni spletni strani www.CubaDebate.cu je podpisal besedilo, v katerem izraža prepričanje, da se z ohranjanjem vojaškega oporišča na Kubi proti volji ljudstva kršijo najtemeljnejša načela mednarodnega prava. Fidel je ob tem kritiziral stališče ZDA, da oporišča ne nameravajo zapreti brez povračila oz. ga bodo uporabljale, dokler bo koristilo ameriški vojski. Zavrnil je možnost kakršnihkoli povračil in izrazil prepričanje, da je neupoštevanje želje Kubancev »arogantno dejanje in zloraba velikanske moči nad malo državo«. Bratoma Castro se je v pozivu k popolnemu zaprtju oporišča pridružil njun veliki prijatelj, venezuelski predsednik Hugo Chavez.
ZDA je zemljišče, na katerem stoji oporišče, v najem ponudil prvi kubanski predsednik po osvoboditvi izpod španske vladavine Tomas Estrada Palma, ki je bil, glej ga zlomka, ameriški državljan. Najemna pogodba velja za nedoločen čas, spremeniti pa jo je mogoče zgolj s privolitvijo obeh strani. S kubansko revolucijo se je odnos do ameriškega oporišča na otoku seveda korenito spremenil. Fidel Castro je ob prvem obisku kraja Guantanamo v bližini oporišča - nedavno je od tega minilo natanko 50 let - dejal, da je vojaško oporišče »bodalo v srcu Kube«. A revolucionarni oblasti se je pripetila res neljuba napaka. Prvi ček, ki ga je dobila od Američanov za najemnino, je unovčila. To naj bi se bilo po trditvah oblasti zgodilo zaradi revolucionarne zmede. Američani unovčenje čeka od takrat razglašajo za dejanje, s katerim je sedanja kubanska oblast potrdila meddržavni dogovor. Je pa res, da ameriško-kubanski sporazum ne omenja možnosti zapiranja osumljenih teroristov na otoku in da najemnikom prepoveduje komercialno dejavnost na območju. Zadrževanje sovražnih borcev in npr. edini kubanski McDonalds sta tako dva jasna kazalca, da Američani sporazuma ne spoštujejo. A to jih je v zadnjem času le redko ustavilo pri uveljavljanju njihove volje.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.