Staš Zgonik

5. 2. 2009  |  Mladina 5

Konec desetletnega zatišja?

Še letos se v EU obeta odobritev gojenja novih gensko spremenjenih rastlin

Evropska komisija je konec minulega meseca državam članicam uradno predlagala, da bi v Evropski uniji omogočili gojenje dveh novih sort gensko spremenjenih rastlin. Gre za dve vrsti koruze - vrsto Bt11 švicarske družbe Syngenta in vrsto 1507 združenja podjetij Poineer Hi-Bred in Mycogen seeds, ki pripadata ameriškima kemičnima velikanoma, družbama Dow in DuPont. Gre za pomemben dogodek, saj ima dovoljenje za gojenje na območju Evropske unije za zdaj zgolj koruza vrste MON810 proizvajalca Monsanto, in sicer od davnega leta 1998. Od takrat je Komisija odobritev nove GS rastline za gojenje predlagala le enkrat - BASF-ov krompir leta 2007 -, a je postopek zaradi novih podatkov o morebitni škodljivosti nekoliko zastal.
O sprejetju ali zavrnitvi predloga komisije bodo najprej razpravljali strokovnjaki iz držav članic. Ti morajo po pravilih za sprejetje kakršne koli odločitve doseči popolno soglasje, kar je zaradi razdeljenosti držav v odnosu do GS rastlin tako rekoč nemogoče. Odločanje bo nato prepuščeno pristojnim ministrom iz držav članic. Če tudi njim v treh mesecih ne bo uspelo doseči soglasja, ima Evropska komisija pravico, da sama odloči o svojem predlogu. »Ta je doslej vedno odločila v skladu z lastnim predlogom,« poudarjajo na Inštitutu za trajnostni razvoj. Anamariji Slabe z Inštituta se zdi sporno, da je komisija odobritev novih GS rastlin predlagala po tistem, ko so ministri držav članic konec lanskega leta odgovornim naložili pripravo ustreznejših načinov ocenjevanja GSO z vidika okoljskih in zdravstvenih vplivov. »To pomeni, da so ministri sklenili, da zdaj veljaven sistem ni dober, obe sorti koruze, ki ju je komisija predlagala v odobritev, pa sta bili ocenjeni še po starem sistemu,« pravi Slabetova in poudarja, da se ji zdi poteza komisije v tej luči nesmiselna.
Stališče Slovenije glede odobritve dveh novih vrst GS koruze za gojenje za zdaj še ni znano, saj je še vedno v medresorskem usklajevanju, vemo pa, da naša država na tem področju spada med bolj konzervativne. Prav tako za Slovenijo nobena od omenjenih vrst koruze komercialno ne bi bila najbolj zanimiva, saj, tako kot v primeru koruze MON810, vsebujeta gen, ki rastlini omogoča proizvajanje strupa proti koruzni vešči. Ta v Sloveniji ni dovolj pogosta, da bi bilo gojenje tega tipa GS koruze smiselno.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.