Nazaj v desno!
Izraelske parlamentarne volitve odprle pot za pohod desničarjev
Vojna v Gazi je obrodila svoje politične sadove. Rekli bi lahko, da je s (palestinsko) krvjo in v zadnjem trenutku rešila 'čast' za zdaj še vladajoče, levo usmerjene stranke Kadima, ki je zadnji dve leti in pol visela na robu političnega prepada. Aktualni premier Ehud Olmert se dokončno poslavlja od političnega prizorišča, potem ko mu je v dokaj kratkem času vladanja uspelo nanizati cel kup katastrofalnih odločitev ter afer, med katerimi je treba izpostaviti ugotovitve policije, da je kot premier in pred tem kot minister za trgovino in industrijo večkrat zlorabil svoj položaj za osebno okoriščanje. Javnost pa mu ni nikoli odpustila predvsem izgubljene vojne v Libanonu poleti 2006, ko je mogočna izraelska vojska klonila pred Hezbolahom. Javnomnenjska podpora mu je strmoglavo padla in v bistvu svoje kredibilnosti odločnega voditelja od takrat naprej ni več zmogel postaviti nazaj na noge. Zato je bil napad na Gazo tudi njegova zadnja priložnost, da se v zgodovinske učbenike ne vpiše kot tisti premier, ki je predvsem zavozil vojno. Njegova kljubovalna retorika je to potrjevala. »Na vsako raketo iz Gaze bomo odgovorili z neproporcionalno večjo močjo,« je rad ponavljal, medtem ko je tam skokovito naraščalo število civilnih žrtev. Palestinci so plačali za afero s Hezbolahom in zraven lahko še dodamo, da je bila Gaza pač tudi zadnja postaja Bushevega mirovnega procesa Roadmap to Peace.
Kadima je na predčasnih parlamentarnih volitvah uradno zbrala največ glasov in njeni poslanci/poslanke bodo, kot kaže, zasedli 28 mest v 120-članskem knesetu. Vendar to ne pomeni, da je Kadima tudi dejansko zmagala. Volitve so pokazale, da je v Izraelu prišlo do občutnega zasuka v desno. Stranka Likud se je dokopala do 27 sedežev in trenutno oba voditelja - Cipi Livni (Kadima) ter Benjamin Netanjahu (Likud) - razglašata in slavita zmago. Vsak po svoje imata prav, s tem da ima Netanjahu bolj prav. Čeprav je Likud zabeležil slabši rezultat, kot so mu napovedovale javnomnenjske raziskave, je stranka podvojila število sedežev v primerjavi z volitvami leta 2006. Skupaj z ostalimi nacionalističnimi in ultraortodoksnimi strankami bi Likud lahko sestavil koalicijo z relativno večino v knesetu (okrog 65 sedežev). Nemogoče je napovedati, kako se bodo v teh in prihodnjih dneh odvijali pogovori in sklepali politični kompromisi med izvoljenimi strankami, a že na začetku je mogoče opaziti rahlo paniko v vrstah Kadime. Kot navaja izraelski časopis Haaretz, je Livni Netanjahuju predlagala sestavo koalicije in ponudila kompromisno formulo rotacijskega vladanja. Slednji jo je gladko zavrnil, napovedal prihod desnega bloka na oblast in dodal: »Z Božjo pomočjo bom vodil naslednjo vlado.«
Stranka, ki ima trenutno še največ pogajalske moči v svojih rokah, je tretjeuvrščena ultranacionalistična Yisrael Beiteinu (15 sedežev), ki jo vodi Avigdor Lieberman. Brez njegove podpore ne moreta sestaviti vlade ne Livni ne Netanjahu, in čeprav je Lieberman izjavil, da ne izključujejo pogovorov z nikomer, je jasno, da je njegov naravni zaveznik Likud. Lieberman je človek, ki ne vidi veliko smisla v sklepanju mirovnih dogovorov s Palestinci. Dodajmo še ultraortodoksno stranko Šas, katere predstavniki javno označujejo Palestince za »dvonoge živali« ter »kače« in dobimo resnično eksploziven koktajl.
Na odgovor Hamasa ni bilo treba dolgo čakati. Tokrat je prišel v obliki javne izjave, v kateri sporočajo, da so »izraelski sionisti izvolili trojko terorja«, s čimer imajo v mislih Livnijevo, Netanjahuja in Liebermana. Problem je velik. Čeprav je Kadima z vojno v Gazi pridobila glasove, je hkrati poskrbela za to, da je bila glavna predvolilna tema »varnost Izraela«, kar je dalo zagon desničarskim populistom. Zdaj je marsikaj pod vprašajem, začenši z mirovnim sporazumom, ki si ga mednarodna skupnost želi doseči v Gazi. Skoraj nemogoče si je predstavljati, da bo Hamas sedaj karkoli podpisoval, saj bi naslednja vlada tako ali tako lahko to zavrnila oziroma izničila.
Težko je razumeti te volitve. Čeprav je bila glavna tema varnost Izraela, je bila na koncu izbrana tista opcija, ki v temelju zanika mirovni sporazum s Palestinci in se torej od te varnosti bolj kot kaj drugega - oddaljuje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.