Hugo Chavez, populist z rezultati
Venezuelci že vejo, zakaj so mu podelili možnost
Ta mesec se je izkazal za izjemno dobrega, če vprašate venezuelskega predsednika Huga Chaveza. Drugega februarja je praznoval desetletnico svojega vladanja, ki ga je leta 2002 samo začasno prekinil neuspeli vojaški puč proti njemu. Kar je komajda vredno omembe, saj so ga v dveh dnevih množice vrnile na oblast. Zdaj pa je slavil še zmago na referendumu, na katerem so volivke in volivci v bistvu odločili, da se Chavez lahko v nedogled poteguje za mesto predsednika države. Res, šlo je za ponovljen referendum, pa kaj? Referendume radi ponavljamo tudi v EU (Lizbonska agenda, Irska).
Pri Chavezu vsekakor govorimo o kontroverzni politični osebnosti. K temu slovesu je dokaj pripomogel sam s svojimi retoričnimi ekscesi, delno pa so njegov imidž kontroverznega voditelja 'soustvarjali' svetovni/ameriški mediji, ki so kot po naročilu Busheve administracije na Chaveza lepili oznake, kot so diktator, poldiktator, terorist, prijatelj Irana, antiamerikanist, radikalec itd. Prve tri etikete so vrhunski primer hipokrizije, še posebej kadar so prihajale iz ust predstavnikov uradnega Washingtona. Gre za že desetletja star strah z njihove strani. CIA je v svojih dokumentih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja glede Kube ugotavljala, da je socialna politika Fidela Castra uspešna in da bi kot taka lahko spodkopala ameriške interese v regiji. Kubo so označili za »gnilo jabolko, ki lahko pokvari cel zaboj«. Chavez se je zdaj usedel na ta zaboj. Ko je revnim karibskim državam Venezuela začela dobavljati poceni nafto, so ga v Washingtonu obtožili vmešavanja v notranje zadeve teh držav. Chavez je v tej obtožbi prepoznal določen humorni potencial in ob obisku Generalne skupščine OZN v New Yorku oktobra 2005 napovedal, da bo njegova država začela dobavljati poceni nafto revnim prebivalcem ZDA. Do uresničitve te napovedi je prišlo slaba dva meseca kasneje, ko so predstavniki venezuelskega državnega naftnega podjetja Citgo Petroleum z zvezno državo Massachusetts podpisali dogovor o dobavi nafte za revnejše prebivalce za ceno, ki je bila 40 % nižja od tržne. Ne gre za osamljen primer. »Zakaj naše naftne korporacije ne počnejo takšnih stvari?« so se spraševali Američani in ekipi v Beli hiši je bilo evidentno žal, da niso predvideli te Chavezove poteze.
Chavezov uspeh na zdajšnjem referendumu so main stream mediji stlačili v paket njegove zmagoslavne retorike: »Revolucija, neodvisnost in socializem.« Ob tem dobimo vtis, da ta človek naokoli paradira s povsem abstraktnimi ideološkimi pojmi. Ampak ni res. Prebivalka Venezuele Olivia Delfino je ameriški neodvisni novinarki Medei Benjamin povedala, zakaj podpira Chaveza: »A si lahko predstavljate, kaj pomeni zame, da pri svojih 52 letih končno znam brati?« Po navajanju zelo uglednega ameriškega inštituta Council on Hemispheric Affairs je Chavezu v desetih letih uspelo praktično izkoreniniti nepismenost. Z nacionalizacijo naftnega bogastva je preusmeril denar v gradnjo bolnišnic po vsej državi, zdravstvena oskrba je brezplačna. Vpisovanje v srednje in višje šole se je podvojilo, s čimer se širi srednji razred, slednji pa pomaga polniti državni proračun, ki ga po drugi strani praznijo socialni izdatki (ti so se potrojili). Chavez je dvignil minimalno plačo, skrajšal tedenski delovnik, ustanovil socialne sklade, iz katerih se črpajo pokojnine, nadomestki za materinske dopuste, subvencije za prehrano itd. Itd. Vse to mu priznava tudi opozicija, pri čemer pa mu očita upad zunanjih investicij v državo, predvsem iz ZDA, kar pa je v času trenutne svetovne gospodarske krize vse bolj drugotnega pomena. (Kaj bi šele bilo, če bi bila država odvisna predvsem od ameriških investicij?) Po drugi strani mu očitajo, da je državno subvencioniranje hrane prizadelo manjša podjetja.
Res sicer je, da njegova »socialistična revolucija« plava na nafti, ki je v zadnjem obdobju izgubila precej vrednosti. A Chavez se je pripravil na to. Njegova vlada je v preteklih letih nakopičila enormne devizne rezerve in se s tem denarjem ni igrala na svetovnih špekulativnih trgih (kot denimo Islandija). Težko je napovedovati prihodnost, a za zdaj Venezuelcem res ne kaže slabo. In od tu izvira podpora Chavezu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.