19. 2. 2009 | Mladina 7
Kje smo že zakopali radioaktivne odpadke ...
... in kaj točno je že bilo vmes?
Sellafield je eden največjih britanskih jedrskih kompleksov. Jedrska elektrarna Calder Hall, ki je stala na območju, je od leta 2003 v procesu razgradnje, še vedno pa obratujejo številni obrati za predelavo in shranjevanje jedrskih odpadkov. Kompleks je pred kratkim dobil novega upravitelja in ta je ugotovil, da dokumenatcija o odlaganju radioaktivnih odpadkov ni ravno popolna. Kaj storiti? Hja, družba je v lokalnem časopisu objavila oglas, češ »potrebujemo vašo pomoč« - če ste v 60., 70., ali 80. letih delali v kompleksu in če ste se ukvarjali z odlaganjem nizkoradioaktivnih odpadkov, potem bi bili zelo veseli, če bi nam povedali, kaj natančno in kje ste odlagali.
Direktor novega upravljavca kompleksa Dick Razz poudarja, da gre pri pozivu za to, da želijo biti temeljiti in natančni, ne pa za to, da so obupani. S čim bolj verodostojnimi in natančnimi podatki bi radi naredili konec številnim govoricam in zgodbam, ki se spletajo okrog Sellafielda. Med njimi je na primer ta, da naj bi bili tja po nesreči pripeljali tudi nekaj odpadkov iz jedrske elektrarne v Černobilu in celo iz druge po jedrski nesreči znamenite elektrarne, tiste na Otoku treh milj v ZDA. Treba je sicer vedeti, da je glavna dejavnost v kompleksu predelava jedrskih odpadkov, v ta namen ima upravitelj sklenjene pogodbe s številnimi jedrskimi elektrarnami po svetu.
Lokalni okoljevarstveniki so seveda nad oglasom »navdušeni«. Kako nameravajo varno shranjevati veliko nevarnejše odpadke iz načrtovane nove generacije jedrskih elektrarn, če pa še za najmanj nevarne stvari ne znajo ustrezno poskrbeti? »Bojte se, zelo se bojte,« opozarja predstavnik lokalnega okoljevarstvenega združenja CORE Martin Forwood, ki trdi, da je v kompleksu več neprimerno zaščitenih objektov, za katere sploh ni jasno, kaj je v njih. Neodvisni jedrski strokovnjak John Large je za BBC dejal, da bi bilo glede na bližino morja dobro čim prej preveriti, ali radioaktivne snovi morda ne »polzijo v vodo kot čaj iz filtrske vrečke«. Ob tem velja ponoviti, da si Irska že dalj časa prizadeva za zaprtje kompleksa, pa tudi Norvežani so vse bolj nezadovoljni zaradi povečane radioaktivnosti, ki jo do njihove obale prinesejo morski tokovi.
Britanske oblasti javnost mirijo, češ da gre v obravnavanem primeru za skrajno nizkoradioaktivne odpadke, kot so rokavice, papir in medicinski odpadki, pa še to je vse shranjeno pod zemljo, v zabojnikih, zalitih s cementom. Da bi na istem kraju shranjevali tudi kake ostanke iz Černobila ali kaj podobnega, je po njihovem zatrjevanju »popoln nesmisel«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.