19. 2. 2009 | Mladina 7
Neznosna lahkost manipuliranja
Štetje Slovencev, Hrvatov in Italijanov v Istri po tedniku Nacional
Kdo je nekoč živel v Piranu in drugih obalnih mestih?
© Denis Sarkić
Poigravanje z demografskimi podatki je že vsaj desetletje znana praksa medijev v boju za ozemlja in za višjo naklado. V zadnji številki zagrebškega tednika Nacional je avtor članka uporabil čudno metodo štetja Slovencev v Istri in na podlagi avstro-ogrskega popisa prebivalstva iz leta 1910 »ugotovil«, da so bili ti takrat v Kopru, Izoli in Piranu v zanemarljivi manjšini. »V Kopru je hrvaščino kot materni jezik izbralo 8993 prebivalcev, italijanščino 7909, slovenščino pa 599 ali manj kot štirje odstotki. Za Hrvata se je imel 6101 prebivalec Izole, Italijanov je bilo 5914, Slovencev pa 40. Nazadnje, v Piranu, ki danes velja za najspornejšo točko med državama, je bilo 7379 Hrvatov, 7074 Italijanov in sedem Slovencev.«
Ne gre le za napačno branje podatkov, pravi dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino in avtor tudi v hrvaških medijih cenjene knjige Kje se slovensko neha in hrvaško začne. »Zgodovinarji« Nacionala ne upoštevajo, da v tem prostoru »avstrijska statistika ni ugotavljala maternega jezika, ampak zgolj 'občevalni jezik', se pravi 'jezik, ki se ga oseba poslužuje v navadnem občevanju'«, na podlagi takšnih podatkov pa ni mogoče opredeliti etničnih razmerij, saj je bila kategorija »občevalnega jezika odprta za različne manipulacije«, kot pravi Zajc.
Sicer pa avstrijski statistični viri kažejo kvečjemu drugačno demografsko podobo Istre in slovenskih mest tistega časa, kot trdi tednik Nacional, saj ustrezno razvrščajo podatke o prebivalstvu na območju okrajnega glavarstva, sodnega okraja in občin ali mest. Po ugotovitvah dr. Ivana Beuca, avtorja zgodovinskega dela Istarske študije, je v sodnem okraju Koper leta 1910 živelo 42.269 prebivalcev, 60 odstotkov jih je kot občevalni jezik uporabljalo slovenščino, okoli 40 odstotkov pa italijanščino. V samem mestu Koper pa je po podatkih iz istega leta uporabljalo slovenski občevalni jezik 144 ljudi, hrvaškega 154, italijanski občevalni jezik 7909 ljudi, 60 prebivalcev pa je v vsakodnevni komunikaciji uporabljalo kakšen drug jezik. Podobna razmerja so bila tudi v mestih Piran in Izola, pri čemer pa je bil piranski sodni okraj specifičen zaradi številnega mestnega prebivalstva. Na tem območju je leta 1910 živelo 23.560 ljudi. Mesto Piran je imelo leta 1910 samo sedem govorcev slovenskega in 7074 italijanskega jezika.
Seveda hrvaški »popisovalci« prebivalstva za današnjo rabo spregledajo, da je Savudrija takrat imela 66 govorcev slovenskega in 371 govorcev italijanskega jezika, govorcev hrvaškega jezika pa statistika ni izkazovala. Sosednji Kaštel pa je imel 362 govorcev slovenskega, 812 italijanskega in 71 govorcev hrvaškega jezika. Zato je številka 7379 govorcev hrvaškega jezika za Piran, bodisi kot sodni okraj, mesto ali občino, popolna znanstvena fantastika.
»In če bi bil v Izoli 6101 'Hrvat', bi jih že kdo opazil ...« pravi Zajc. In dodaja: »Kje so modreci pri Nacionalu dobili te številke, mi ni jasno. Zanimivo pa je, da uporabijo številko 7909 za italijanski jezik v Kopru, kar se sklada s stanjem v samem mestu Koper (brez okolice) leta 1910.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.