Terminatorjeva država v kolapsu
Bankrot prve ameriške zvezne države
»Vsi bi morali usmeriti pozornost na politično in finančno katastrofo, ki smo ji priče v Kaliforniji. Priče smo uničenja gospodarstva in države. Vse razumne poskuse ukrepanja pa onemogoča fanatična, nespametna manjšina. Takšna je lahko podoba prihodnje Amerike,« je pod naslovom »Apokalipsa zdaj« v svojem blogu na straneh New York Timesa zapisal ekonomist Paul Krugman.
Gre za Kalifornijo, najbogatejšo ameriško državo s cvetočim gospodarstvom, ki se je pred dvema letoma še valjala v milijardah dolarjev, pobranih z davki, državni uradniki pa so razmišljali le o tem, kako razširiti programe in si ustvariti ustrezne finančne zaloge za naprej. Toda kriza v nepremičninskem sektorju in opotekajoča se ekonomija sta pokazali, da je država živela na milnem mehurčku. Nekateri analitiki ocenjujejo, da gre vzroke za sedanji kalifornijski kolaps iskati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je na podlagi »ljudske iniciative za omejitev davka na nepremičnine« sprejela poseben zakon, ki je uvedel zelo nizke davke za promet z nepremičninami. Seveda je to spodbudilo povpraševanje, vplivalo na dodatno zadolževanje za nepremičnine, po poku nepremičninskega balona pa povzročilo razsulo, še hujše kot v drugih zveznih državah.
Da je Kalifornija, s 36 milijoni prebivalcev najštevilčnejša zvezna država ZDA, v hudih škripcih, je jasno že dalj časa. Lani poleti so se ustavile investicije v infrastrukturo, začela se je racionalizacija zaposlenosti in hkrati odpuščanje v državni upravi. Parlamentarni organi pa so doslej neuspešno krpali luknje v državnem proračunu. V njem je zmanjkalo na desetine milijard dolarjev za normalno delovanje države in kalifornijske oblasti so upale na obilno pomoč zvezne vlade iz 700 milijard dolarjev vrednega paketa, ki ga je namenila za ublažitev posledic finančne krize. Oktobra lani je guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger s solzami v očeh zaprosil za borih sedem milijard dolarjev, da bi lahko plačal učitelje, gasilce, zdravnike in uradnike v državni in lokalni samoupravi.
Tudi pomoč, ki jo je Busheva administracija dala Kaliforniji, je bila premajhna, da bi ta država ozdravila svoje javne finance. Te dni se je dejansko znašla pred bankrotom. Izgubila je namreč vse tradicionalne vire financiranja, pa tudi dostopa do bančnih posojil nima. Takšna nesolventnost države, brez vložka velikih sredstev ali bankrota, seveda ne omogoča izhoda iz krize, kajti vrednostni papirji države Kalifornije so dosegli tako nizko vrednost, da ji ni več pomoči. Vsak dan lahko pričakujemo popoln kolaps, kar že nekaj časa napovedujejo finančni strokovnjaki.
Res je sicer, da se je nekdanji Terminator lotil reševanja kalifornijskih problemov »terminatorsko«, saj je sredi januarja napovedal sveženj varčevalnih ukrepov in predvidel krčenje sredstev za javno šolstvo in zdravstvo, ki so po njegovem »največji krivec za to, da se državi pri obračunavanju davkov ne izide«. Takšni predlogi, ob katerih so gledali v tla celo republikanci, pa so razbesneli učitelje. »Ne verjamem, da so javne šole glavni problem,« je za San Francisco Chronicle dejal Jack O'Connell, zastopnik učiteljev. »Njegov načrt gre popolnoma v napačno smer - morali bi vlagati več - in ne manj - v našo državo.« Arnold Schwarzenegger je kanil varčevati tudi z zaprtjem javnih parkov in med ukrepi predvidel tudi izpustitev 22.000 zapornikov, ki niso storili »nasilnih, resnih ali spolnih deliktov«, iz zaporov. S tem bi se država znebila stroškov za 6000 paznikov in privarčevala 100 milijonov dolarjev na leto, vendar si tega ukrepa Schwarzenegger ni drznil uresničiti, kajti takšno število kaznjencev bi bilo vendarle prenevarno za družbo. Čeprav je bilo jasno, da bo državna blagajna prazna, če ne bo povišal davkov, kar so mu svetovali demokrati, se je s temi ukrepi predolgo obiral in preveč zaupal konservativnim gurujem, ki so za vsako ceno proti povečevanju davkov. Zdaj zaradi krize v gospodarstvu niti od zvišanja davkov ne bo več učinka.
Tako kot njegov vzornik George W. Bush na ravni ZDA je tudi kalifornijski guverner pridelal velik proračunski primanjkljaj. Samo lani je dosegel 41 milijard dolarjev, kar je ob 141 milijardah dolarjev letnega proračuna ogromna številka. Prejšnji teden je s svojimi svetovalci in predstavniki kalifornijskega parlamenta dosegel dogovor, da bodo z zakonskimi ukrepi zmanjšali proračunske izdatke za 15 milijard dolarjev, za 14 milijard dolarjev naj bi dobili v državno blagajno več denarja s povečanjem davkov, še potrebnih 11 milijard pa naj bi si država sposodila.
Zaradi zapletenega načina sprejemanja kalifornijskega proračuna je sveženj ukrepov obstal na poslanskih klopeh. Ustavnopravni postopki sprejemanja proračuna namreč omogočajo tudi zelo majhni skupini poslancev, da blokirajo njegov sprejem, saj država sprejema proračun z dvotretjinsko večino v obeh domovih parlamenta. To je anahronizem. Tako temu pravi za časnik New York Times Iris J. Lav, namestnik direktorja Centra za finančne in proračunske prioritete, liberalne raziskovalne skupine s sedežem v Washingtonu. Demokrati imajo sicer večino, vendar pa potrebujejo nekaj glasov republikancev za sprejem proračuna, ki pa jih bo težko dobiti, saj konservativni poslanci striktno nasprotujejo vsakršnemu povišanju davkov. »Gre za dramatično obdobje,« je za New York Times povedal Darrell Steinberg, začasni predsednik kalifornijskega senata. »Na preizkušnji je plačilna zmožnost države. Usoda države leži na plečih majhne skupine konservativcev. Ta sistem, iskreno rečeno, bi morali spremeniti«. Zdaj so vse oči uperjene v izid referenduma 19. maja, na katerem bodo ljudje odločali o varčevalnih ukrepih.
Do takrat pa se bo agonija nadaljevala. Državni uslužbenci so že dobili pismo, v katerem jih država Kalifornija obvešča, da jih bodo 20.000 odpustili. Država bo obstala in tako »kalifornijske sanje postajajo nočna mora«, je zapisal San Francisco Chronicle.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.