Izbrisani spet na odru
Prihaja še ena gledališka predstava o izbrisanih
Ekipa predstave Izbrisani na vaji v Kulturnem domu Medvode
© Borut Krajnc
V uradu za priseljence se znajdejo štirje državljani nekdanje SFRJ, ki želijo pridobiti slovensko državljanstvo. Ker je petek, občinskega uradnika zanima le še vikend, toda četverici se nikamor ne mudi. Bosanec Iso pripoveduje, kako je delal v hotelu, a so ga odpustili, ker je bil »višak tehnike«, čeprav se sam na tehniko prav nič ne spozna. Srb Slobodar Nilošević pa med drugim razloži, da se hoče povzpeti »kot Janković«, a se hkrati zavzema za veliko Slovenijo »do Tokia«, pri čemer bi malo zemlje vzel Italijanom, Avstrijcem in Madžarom, veliko pa Hrvatom. Nobeden od četverice sicer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva in zdi se, da jim lahko pomaga le poroka s Slovenko Mojco, bogato dedinjo, ki išče pravega moškega.
Tako se začne gledališka predstava Izbrisani, ki jo bodo v soboto premierno uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj. Ne gre sicer za prvo gledališko predstavo, ki je tako ali drugače povezana z usodo izbrisanih, torej oseb z območja nekdanje SFRJ, ki jim je slovensko notranje ministrstvo leta 1994 nezakonito odvzelo status stalnega prebivališča in jim s tem povzročilo številne težave, med drugim pri zaposlitvi, zdravstveni oskrbi in prehajanju meje. Zadnjo takšno predstavo Izbrisani, d. o. o., je leta 2007 v Socialnem centru Rog postavil danes že pokojni režiser Franci Slak, v njej pa so nastopili nekateri najvidnejši predstavniki izbrisanih. Toda takratna predstava je imela jasno politično sporočilo, najnovejša predstava pa želi kljub »izbrisanemu« naslovu ostati apolitična. »Ne pripravljamo politične drame, ampak komedijo, v kateri se lotevamo stereotipov, ki v naši družbi obstajajo o pripadnikih narodov nekdanje Jugoslavije. Ukvarjamo se torej s stereotipi, ne s politiko,« pravi eden od avtorjev predstave Miki Bubulj, ki se je na odru med drugim lotil likov Albanca in Bosanca.
Prihajajoča predstava o izbrisanih je pravzaprav rimejk istoimenske predstave, pri kateri sta Miki in Ranko Babić, ki tokrat nastopa v vlogi Hrvata in Srba, sodelovala že leta 2004. Takrat sta kot mlada amaterska igralca skupaj s še nekaj kolegi, prav tako amaterji, v Boomteatru nepričakovano ustvarila uspešnico, ki je v kulturne domove, v katerih je gostovala, pritegnila zlasti mlade. Predstavo so poimenovali Izbrisani, ker je bila problematika v času takratnih parlamentarnih volitev zelo aktualna. »Takrat se je vse toliko vrtelo okoli izbrisanih in so se dogajale takšne stvari, da ne veš, ali bi se smejal ali jokal, pa še politiki so vse skupaj napihovali,« je v tistem času za Mladino povedal Miki. Ker se ustvarjalci predstave v spolitizirano razpravo o izbrisanih niso želeli vtikati, so v predstavi združili vsakodnevne življenjske zaplete in stereotipe, ob katerih so sami odraščali kot otroci staršev, pripadnikov različnih narodov z območja nekdanje SFRJ. »Nekateri so sprva kljub temu mislili, da prirejamo shod izbrisanih in so bili, ko smo jim pojasnili, da gre za gledališko predstavo, zelo presenečeni,« se spomni Ranko.
Miki in Ranko sta se medtem lotila stand-up komedije, začela sta nastopati po klubih, nekaj časa sta imela na TV3 tudi svoj šov B & B Show. Prav tako sta ostala zvesta Boomteatru in gledališču nasploh, nazadnje s predstavo Popravni izpit, v kateri sta sodelovala z Violeto Tomič. Zdaj se v gledališče vračata s predstavo Izbrisani, a v povsem redizajnirani različici, s skoraj povsem novim scenarijem, novimi liki in tudi igralci. »Takrat smo bili mladi, predvsem pa neuveljavljeni ustvarjalci, a smo imeli svojo vizijo ustvarjanja. Takratna ekipa je potem razpadla, midva z Rankom pa sva se veliko naučila, sodelovati sva začela z uveljavljenimi igralci, svoje izkušnje smo povezali in dobili priložnost, da jih pokažemo v večjih gledališčih,« pravi Miki. Za rimejk predstave Izbrisani sta se odločila tudi zato, ker v Sloveniji ni ravno veliko predstav, ki bi se ukvarjale z jugoslovanskimi temami. »Gojc je denimo naredil predstavo o liku tovariša Tita, sicer pa se z narodi bivše Jugoslavije ne ukvarja skoraj nihče. Naša asociacija na izbrisane je zato jasna. Ljudje vedo, da so izbrisani po narodnosti večinoma pripadniki držav nekdanje Jugoslavije, in mi pripovedujemo zgodbo o njih, pa čeprav v karikirani obliki,« pravi Ranko.
Zanimivo je, da je lik dolenjsko govoreče Slovenke Mojce, s katero se želijo poročiti vsi prosilci za slovensko državljanstvo, odigrala Lucija Ćirović, ki je v javnosti najbolj prepoznavna po liku bosanske čistilke Fate. »Veliko ljudi misli, da je najlažje igrati Fato. Mene pa preseneča, da Fata sploh še kje zažiga. Veliko večji izziv mi pomeni delati kaj novega, zato mi je všeč, da v tej predstavi lik Fate pravzaprav igrajo drugi,« je na ponedeljkovi vaji povedala Ćirovićeva. A soigralec Kondi Pižorn jo je hitro dopolnil, da je želela s tem pravzaprav pojasniti, da je Slovencev premalo in mora zato lik Slovenke odigrati Bosanka. »Jaz nisem Bosanka, ampak sem napol Črnogorka,« ga je v smehu popravila Ćirovićeva. Tudi Pižornu se zdi pozitivno, da se gledališčniki lotevajo stereotipov, ki obstajajo v Sloveniji, pa ne le tistih o drugih narodih, temveč tudi o samih Slovencih. Sam se je v predstavi spoprijel prav s slednjimi, saj je odigral vlogo zadrgnjenega uradnika, ki se vse preveč drži črke zakona.
Je naključje, da je predstava rimejk dobila prav zdaj, ko vse kaže, da bo sedanja vladna garnitura vendarle našla dovolj politične volje za dokončno ureditev vprašanja izbrisanih? Miki in Ranko zagotavljata, da gre za naključje, saj predstavi tudi tokrat ne želita dati političnega predznaka. A tako kot v preteklosti se bosta temu tudi tokrat težko izognila. Navsezadnje, če izbrisani (p)ostajajo del slovenskega humorja, bi to lahko najverjetneje razložili tudi tako, da jih je večinska populacija vse bolj pripravljena sprejeti. »Saj veste, kako je. Stereotipi ostajajo enaki, spreminjajo se le ljudje,« na to odgovarja Miki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.