Erik Valenčič

 |  Mladina 9  |  Politika

Na sodišče z njimi!

Množijo se pozivi mednarodne skupnosti, da je treba Izrael pripeljati na zatožno klop Mednarodnega kazenskega sodišča

Odhajajoči izraelski premier Ehud Olmert, verjetno najbolj skorumpirani produkt tamkajšnje politike v dolgem času, je pred kratkim izrazil »globoko obžalovanje« zaradi tega, kar se je pripetilo civilnemu prebivalstvu v Gazi med nekajtedensko vojaško ofenzivo izraelske vojske. Njegovo kesanje niti ne bi bilo vredno omembe, če ne bi Olmert nekaj dni zatem dodal, da bo na vsako Hamasovo raketo »vojska odgovorila z bolečo, ostro in brezkompromisno akcijo«. Mednarodne človekoljubne organizacije so dokumentirale številne kršitve Ženevske konvencije in zločine zoper človeštvo, ki jih je izraelska vojska zagrešila v Gazi; skupina izraelskih aktivistov pa je na novo ustanovljeni spletni strani www.wanted.org.il identificirala najbolj odgovorne politike in generale z jasnimi opisi njihovih zločinov.
Mednarodne človekoljubne organizacije, kot so Amnesty International, Human Rights Watch, International Committee of the red Cross in še 300 drugih, zahtevajo izvedbo neodvisne preiskave, ki bi dodatno osvetlila dogajanje v Gazi in v končni fazi pred roko pravice privedla tiste, ki so odgovorni za poboje in druge omenjene zločine. Tem pozivom se je pridružil tudi generalni sekretar OZN, Ban Ki Mun. Rdeči križ že opravlja vzporedni raziskavi, ena zadeva ravnanje Hamasa, druga pa početje izraelskih obrambnih sil. V slednjem primeru Rdeči križ denimo preučuje, kakšno orožje je izraelska vojska imela in kako ga je uporabljala v gosto naseljenih območjih, pri čemer se navezuje predvsem na prekomerno uporabo sile in nerazlikovanje med bojevniki Hamasa ter palestinskimi civilisti.
Vprašanje seveda je, ali se bodo odgovorni izraelski politiki in generali sploh želeli pojaviti na sodišču. Tamkajšnji časopis Haaretz denimo navaja, da je višji predstavnik trenutne vlade (ni imenovan) izjavil, da »kot kaže, ne bom počitnikoval v Amsterdamu«, kar se v bistvu nanaša na možnost njegovega odhoda pred Mednarodno kazensko sodišče (ICJ) s sedežem v Haagu. Da bi bile obtožnice sploh lahko vročene, pa mora ICJ najprej razrešiti prvo pravno dilemo, in sicer ali je Palestinska oblast (PO) sploh upravičena do tožbe proti izraelski vojski. Odgovoriti bo namreč treba na temeljno formalnopravno vprašanje, ali se da PO razumeti ter upoštevati kot državno tvorbo. »Ni bistvenega pomena to, ali palestinska nacionalna oblast nadzoruje svoje meje. Sedaj preučujemo vse - od mednarodnih listin, ki jih je ta oblast podpisala, do ustroja njenega zakonskega sistema,« je za britanski časopis The Guardian povedal predstavnik ICJ. Odločitev sodišča, ali naj tožbo dovoli ali ne, bo menda znana v nekaj mesecih. Drugi pravni problem je ta, da država Izrael ni članica ICJ, zato bo mogoče sodno preganjati zgolj nekatere posameznike in ne cele države. In končno, veliko je tudi odvisno od tega, ali bodo predstavniki Obamove administracije v Varnostnem svetu vložili veto na podelitev uradnega mandata Združenim narodom za sodno preiskavo izraelske vojaške operacije v Gazi. Tudi če bo ta mandat potrjen, je zelo možno, da bodo zahodne velesile že v startu sabotirale delo ICJ v imenu t. i. mirovnega procesa med Izraelci ter Palestinci. Pod pretvezo zagotovitve trajnega miru so namreč nekatere evropske vlade in pa ameriška administracija leta 1995 želele sabotirati tudi t. i. haaško sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji, kar je v svoji knjigi Mir in kazen natančno opisala bivša tiskovna predstavnica sodišča Florence Hartman.
Vsekakor ni videti, da bi si uradni Tel Aviv preveč belil glavo zaradi vsega skupaj. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob svojem prvem obisku Bližnjega vzhoda ta teden zagotovila, da Izrael še vedno uživa »neomajno podporo« ZDA. Dan pred njenim prihodom v Tel Aviv je izraelska vlada napovedala gradnjo 73.000 novih domov na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer se bo število izraelskih priseljencev vzhodno od Jeruzalema kar podvojilo. Te poteze de facto spodbijajo malodane vse možnosti, da bo v bližnji prihodnosti na tem območju zaživel mir skupaj z neodvisno palestinsko državo.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.