5. 3. 2009 | Mladina 9
Uvajanje vzgojnih načrtov
Imajo osnovne šole dovolj jasna merila za vzgojo učencev?
Zver si je zamislil, Lukšič pa bo izpeljal uvajanje vzgojnih načrtov
© Borut Krajnc
Zakon o osnovni šoli je v času prejšnjega ministra v slovenske osnovne šole med drugim prinesel vzgojne načrte, s čimer so šole poleg izobraževalnega dela dobile formalno priznano tudi vzgojno vlogo. Šole naj bi bile pri načrtovanju in zagotavljanju vzgoje in izobraževanja strokovno povsem avtonomne, v pomoč so jim le priporočila, ki jih je pripravila delovna skupina predstavnikov stroke, civilne družbe in šolskega ministrstva. V priporočilih med drugim piše, naj bo oblikovanje vzgojnega načrta priložnost za razmišljanje o vrednotah, pa tudi za intenzivnejše vključevanje staršev in učencev v oblikovanje kulture šole.
Šole lahko pri pripravi vzgojnega načrta pritegnejo k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake, izbira pa je izključno v njihovi presoji. Na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, kjer pospešeno pripravljajo vzgojni načrt za naslednje šolsko leto, so pri začetnih korakih k sodelovanju povabili dr. Zdenko Zalokar Divjak, ki med drugim predava na Teološki fakulteti v Ljubljani. Ravnatelj Ludvik Hajdinjak pravi, da so se zanjo odločili zaradi dobrih izkušenj iz preteklosti in pozitivnih referenc glede priprave vzgojnega načrta na nekaterih drugih šolah. Sodelovanje naj bi bilo po njegovih besedah uspešno, saj so starši predlagali, da bi pedagoginja tudi v poznejši fazi še enkrat pregledala osnutek vzgojnega načrta.
Eden od staršev pa nas je kljub temu opozoril, da se sam z nekaterimi predlogi ni strinjal, ker naj bi bili preveč omejujoči. Zmotil ga je predlog, da bi opredelili podelitev in odvzem statusa učenca (z znakom šole, uniformo, himno, rdečo nitjo za tekoče leto), pa tudi trditvi, da naj bi bil vzgojni načrt prilagojen povprečnim ter da prijaznost in doslednost v vzgojnem procesu ne gresta skupaj. »Gospod, ki ga navajate, je že na tem srečanju povedal svoja razmišljanja in pomisleke (na katere sem poskušala odgovoriti, ampak očitno neuspešno), kar je tudi namen pri pripravi tako pomembnega dokumenta za prakso. Ostali udeleženci (učitelji in starši) pa se seveda z njim niso strinjali in so povedali svoja stališča,« na očitke odgovarja dr. Zdenka Zalokar Divjak in dodaja, da je bilo takratno srečanje sploh prvo med starši in učitelji ter da je potem stekla nadaljnja obsežna komunikacija. Tudi ravnatelj meni, da so stališča enega od staršev izvzeta iz konteksta in zato lahko zavajajoča ali neustrezno razumljena.
Primer je kljub vsemu spodbudil vprašanje, ali bi šole potrebovale natančnejša merila kakovosti, ne sicer toliko pri oblikovanju vzgojnih načrtov kot pri izbiri zunanjih sodelavcev. Dr. Zdenko Medveš, ki je sodeloval pri oblikovanju veljavnih priporočil, pravi, da so ta dovolj konkretizirana. Dodaja pa, da je odprtih nekaj drugih vprašanj, ki so povezana z vzgojnim delovanjem in zlasti ukrepanjem šol ter jih urejajo drugi predpisi, ne pa vzgojni načrt. Ob »zapletu« na blejski osnovni šoli je začuden, sam pa ugotavlja, da so očitno za pripravo vzgojnega načrta bolj kot konkretna državna navodila potrebne modrost, strokovnost in sposobnost pogovarjanja oz. dogovarjanja akterjev na šoli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.