Konec bratske ljubezni

Spori med starimi in novimi članicami družine EU se poglabljajo

Vzhodnoevropske članice EU so vse bolj razočarane nad starimi članicami EU. Od njih ne dobijo nikakršne pomoči. Zahodne članice zavračajo reševalni sveženj v višini 160 do 190 milijard evrov, s katerim bi se vzhodnoevropske članice po razlagi predsednika madžarske vlade Ferenca Gyurcsánya ubranile pred bankroti, ker tudi za reševanje lastnega gospodarstva nikakor ne najdejo recepta. Stare članice prav tako nič nočejo slišati o kakršnikoli bližnjici za prevzem evra, za kar navijajo Poljaki, kajti kaj kmalu se utegne zgoditi, da bodo morale reševati pred bankrotom Irsko, Grčijo in še katero drugo članico evroobmočja, ki se je bodisi zašpekulirala v finančni igralnici ali pa se je preprosto požvižgala na zahtevo po urejenih javnih financah.
Namesto pomoči nove članice od starih dobivajo zgolj grožnje o protekcionistični zaščiti svojih gospodarstev. Nasprotja med starimi in novim blokom v EU so se že tako zaostrila, da je devet novih članic iz srednje in vzhodne Evrope - brez Slovenije - v nedeljo sklicalo svoj mini vrh EU, preden so se na neformalnem zasedanju zbrali voditelji vseh 27 članic, na katerem nasprotij seveda niso zgladili, čeprav je bila v razpravi solidarnost med največkrat omenjenimi besedami.
Nove članice, ki jim grozi bankrot zaradi strmoglavljenja vrednosti valut in gospodarske rasti, pa tudi zaradi prevelikega zadolževanja, vse bolj ugotavljajo, da so stare članice oziroma njihova podjetja zanimale zgolj kot trgi. V novih članicah tako rekoč nobene banke ni več v domači lasti, elektroenergetski trg je v lasti zahodnoevropskih koncernov, trgovino obvladujejo prav tako zahodnoevropske trgovske verige, tovarne so prav tako v industrijskih conah zrasle kot neposredne tuje investicije. Banke so gospodinjstvom in podjetjem ponujale ugodne kredite, zato so gospodinjstva in gospodarska podjetja visoko zadolžena, zdaj pa vse težje odplačujejo dolg. Tovarne avtomobilov, elektronike, gospodinjskih aparatov, ki so jih zahodne družbe zaradi poceni delovne sile selile na vzhod, zdaj zaradi krize znižujejo proizvodnjo po sistemu, ki ga je na glas povedal francoski predsednik - francoski davkoplačevalci ne bodo pomagali francoskim proizvajalcem avtomobilov, da bi zagotavljali delo v tovarnah na Češkem. Zaradi tega je vse več ljudi brez službe. V vzhodni Evropi je gospodarsko rast poganjal tudi nepremičninski trg, ki se je s krizo prav tako sesul. Ko vzajemne koristi ni več, so izbruhnila na dan nasprotja, ki so do zdaj tlela.
Kakor opozarja britanski tednik Economist prav tako ni nepomembno, da so gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi liberalnejša kot v zahodni Evropi. Zagnani mladi ministri z diplomami univerz v ZDA so v vzhodnoevropskih državah v 90. letih prejšnjega stoletja predlagali zniževanje davkov za podjetja, uvajali enotno davčno stopnjo in deregulirali gospodarstvo in finančni sistem. V nekaterih zahodnoevropskih državah so jim zaradi tega očitali davčni in socialni dumping. Stare članice - prednjačili sta Nemčija in Francija - so se zaradi poljskih inštalaterjev in mesarjev, ki domačinom jemljejo delovna mesta, šle pravo vojno proti novim članicam, a takrat so te spore zasenčili visoki zaslužki zahodnih bank in industrijskih podjetij na novih trgih v vzhodni Evropi.
Zdaj pa vzhodnoevropske države po podatkih francoskega dnevnika Le Figaro potrebujejo 150 milijard dolarjev za rekapitalizacijo bank in še 200 milijard dolarjev za refinanciranje, kar je bistveno več, kot so znašale sedanje ocene in je na neformalnem vrhu EU v nedeljo v imenu devetih novih članic zahteval predsednik madžarske vlade Ferenc Gyurcsány. Novi predsednik EBRD Thomas Mirow je o obeh zneskih dejal, da so dobra ocena razmer, če vzamemo najhujši scenarij. Robert Zoellick, predsednik Svetovne banke, pa svari, da se bodo vrnila 20 let stara nasprotja znotraj Evrope, če vlade zahodnoevropskih članic EU ne bodo sprejele sheme za rekapitalizacijo bank v novih članicah in vodstev bank ne bodo prepričale, naj zagotovijo financiranje gospodarskih panog v težavah in naj zagotovijo kapital svojim podružnicam v teh državah.
Že dve leti pred izbruhom krize so ekonomisti, pa tudi evropska komisija, zlasti baltiške države opozarjali na pregrevanje gospodarstva, pa jih nihče ni hotel poslušati. Tako hitro, kot je trg rasel, je gospodarska rast s krizo padla, ostali pa so dolgovi. Madžarsko so evropska komisija, Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka že oktobra lani s 25,1 milijarde dolarjev posojil rešili pred bankrotom, decembra so IMF, evropska komisija in skandinavske države z 10,47 milijarde evrov pred bankrotom rešili še Latvijo. Prejšnji teden so IMF, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) članicam EU iz vzhodne Evrope, pa tudi nečlanicam, zlasti Ukrajini, zagotovile 24,5 milijarde evrov pomoči.
Britanski tednik Economist ni kar tako napisal, da Evropo letos čaka veliko nesreče. Vse bolj nesrečna in sprta družina Evropska unija bo letos imela na mizi preveč lastnih težav, da bi utegnila razmišljati o sprejemanju novih članic. Dokler odnosi v družini ne bodo spet vsaj približno urejeni, tudi ne bo interesa za širitev in nove članice.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.