Poslanske mahinacije
Kako si nekateri poslanci Evropskega parlamenta neupravičeno polnijo žepe in kako jih parlament pri tem ščiti
Nova pravila bodo poslancem prepovedovala zaposlovanje družinskih članov. Miha Brejc tako ne bi mogel več zaposlovati svoje hčere Nane Virant, sicer žene Gregorja Viranta.
© Matej Leskovšek
Britanska nevladna organizacija Taxpayer's alliance (Zavezništvo davkoplačevalcev), ki na Otoku bdi nad porabo javnega denarja, je konec minulega meseca na svoji spletni strani objavila poročilo Notranje revizijske službe pri Evropski komisiji, ki razkriva številne nepravilnosti pri porabi sredstev, ki jih evropski poslanci dobijo za pokrivanje stroškov za svoje asistente. Poročilo, ki ga je že davnega leta 2006 pripravil revizor Robert Gavin in ki obravnava posamezna izplačila v letih 2004 in 2005, torej na začetku tokratnega mandata, so sicer kmalu umaknili s spletne strani, da bi zaščitili svoj vir. A dejstva ostajajo.
Evropski poslanci na mesec dobijo približno 15 tisoč evrov za plačevanje svojih pomočnikov. Poslanci te pomočnike večkrat plačujejo prek raznih podjetij. Poročilo, ki imen ne omenja, razkriva, da so nekateri poslanci plačevali poln znesek, ne da bi v parlamentu imeli enega samega zaposlenega asistenta. Nekateri so za asistente plačevali podjetjem, pri katerih se je izkazalo, da gre na primer za vrtec ali pa podjetje za trgovanje z lesom. V več primerih so poslanci svojim pomočnikom izplačevali ogromne nagrade za opravljeno delo, večkrat točno v znesku, ki jim ga sicer ni uspelo porabiti. Nekaj plačil za asistente je šlo na bančne račune v državah, v katerih podjetje, ki naj bi zagotavljalo asistente, sploh ni registrirano. V enem primeru je poslanec z denarjem za pomočnike plačeval za spletno stran, za katero se je izkazalo, da je namenjena promociji njegove stranke v domovini. Primerov je še več, omenili smo samo nekatere najbolj zanimive.
Na obstoj tega poročila je sicer že februarja lani javno opozoril britanski evroposlanec iz vrst liberalcev, Chris Davies. Bil je namreč eden od članov parlamentarnega odbora za proračun, ki jim je bil omogočen vpogled v poročilo, brez fotokopiranja in izpisovanja. Takrat je Davies izrazil prepričanje, da bi morali zaradi ugotovitev v poročilu nekateri poslanci sedeti v zaporu. Hitro je postal tarča obtožb številnih svojih kolegov v odboru za proračun, češ da obveščanje javnosti ni pravi način in da gre za zlorabo zaupnih podatkov. Člani odbora so nato z 21 glasovi proti 14 odločili, da poročila ne bodo razkrili javnosti. Kot je takrat poročal Bruno Waterfield, dopisnik britanskega Daily Telegrapha, mu je eden od uradnikov dejal, češ, zavedamo se nujnosti sprememb sistema, vendar ne moremo objaviti tega poročila, če želimo, da prihodnje leto ljudje pridejo na evropske volitve. Sledilo je pojasnjevanje, da poročilo pravzaprav ni tajno, temveč zaupno, ter da gre pri odločitvi za skrivanje dokumenta pred javnostjo za tehnično, ne pa politično odločitev.
»Težko je doumeti, zakaj parlament, ki naj bi bil zavezan odprtosti in transparentnosti, sprejme tako odločitev, glede na to, da govorimo o porabi javnega denarja,« je za Mladino povedal poslanec Davies. Kot poudarja, je eden glavnih razlogov, da se trudi razkriti finančne mahinacije v Evropskem parlamentu, ta, da meni, da parlament opravlja odlično delo. »Zato toliko bolj sovražim dejstvo, da ugled ustanove kvari obnašanje peščice.«
Kateri poslanci so najbolj pokvarjeni, je po njegovem nemogoče reči. »Rekel pa bi, da večina ni nič bolj pokvarjena kot poslanci nacionalnih parlamentov. Če pogledate prakse v nacionalnih parlamentih, je italijanski parlament tisti, ki ga največkrat omenjajo v zvezi s pomanjkljivim nadzorom nad izdatki. Posledično imajo verjetno italijanski evropski poslanci najmanj volje za spoštovanje nekih etičnih pravil, ki bi jih v primerjavi z njihovimi kolegi v domačem parlamentu spravila v neenak položaj.«
Govorili smo tudi z dvema evropskima poslancema iz Slovenije. Oba, tako Mojca Drčar Murko kot Aurelio Juri, menita, da bi moralo omenjeno poročilo postati javno. Juri ima glede tega, kateri naj bi bili poslanci, ki so najbolj nagnjeni k mahinacijam, drugačno teorijo. »Lahko domnevam, da če se le da, mahinacije izvajajo tisti poslanci, ki imajo najnižje plače (npr. latvijski, op. p.). Dobijo manj kot tisoč evrov plače in jasno, da potem poiščejo vse možne načine, da kaj prihranijo.« Priznava, da tudi njemu uspeva prihraniti nekaj denarja od radodarnih dnevnic, ki jih dobivajo. »Dnevnica znaša 270 evrov. Ko sem v Strasbourgu, prihranim manj, ker so tam hoteli nekoliko dražji. Najcenejša prenočitev, ki mi jo je uspelo dobiti, je znašala 130 evrov. V Bruslju pa si je mogoče pomagati tudi z 90 evri. Je pa življenje drago. Če greš v Bruslju na eno samo pico s pivom, te takoj stane 16 evrov.« Za to, da poslanec dobi izplačano dnevnico, se mora zgolj pojaviti v parlamentu, udeležbe na sejah so neobvezne. Pred leti so nekateri skušali varčevati celo s spanjem v svojih pisarnah v parlamentarnem poslopju.
Kot so izračunali v organizaciji Taxpayer's Alliance, lahko evropski poslanec, brez vštete plače, iz enega samega petletnega mandata potegne skoraj milijon evrov, če seveda ne zaposluje asistentov, če se za prehrano udeležuje različnih lobističnih pogostitev (ki so vse prej kot redke), če znesek, ki ga dobi za delovanje poslanske pisarne v njegovi državi, kanalizira sam k sebi (npr. z oddajanjem sobe v lastni hiši samemu sebi), če mu uspe dobiti poceni prevoz do Bruslja (npr. z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki), ki mu omogoča prihranitev večjega dela pavšalnega zneska, ki ga prejme za potovanja.
Z novim mandatom naj bi se razmere vendarle spremenile. Stroški za potovanja bodo povrnjeni na podlagi računov za dejanske izdatke. Parlamentarno osebje bo po novem zaposleno neposredno prek parlamenta. Poslanci ne bodo smeli več zaposlovati članov svojih družin. Poslanec Miha Brejc tako po novem ne bi mogel zaposlovati svoje hčere. Je tudi to vplivalo na njegovo odločitev, da na letošnjih evropskih volitvah ne kandidira?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.