Kako nadomestiti vinjeto?
Na prometnem ministrstvu preučujejo možnosti, ali v Sloveniji uvesti satelitski ali mikrovalovni sistem za cestninjenje
Prometni minister Patrick Vlačič v Kranjski Gori
© Miro Majcen
Državni avtocestni družbi Dars letos grozi izguba od 30 do 70 milijonov evrov, ker je prodaja vinjet slabša, kot so predvidevale projekcije, pravi prometni minister Patrick Vlačič. In čeprav je tudi povedal, da za tovorna vozila v letu 2009 in osebna vozila v letu 2010 ne bo mogoče uvesti sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, se nadaljuje razprava, ali takrat, ko bo odločitev sprejeta, izbrati satelitsko ali mikrovalovno tehnologijo. Lobiranja za oba sistema je veliko, saj gre za veliko denarja in za tiste, ki bodo izbrani, za dolgoročne posle.
Na ministrstvu za promet izpostavljajo, da na satelitski sistem nikoli niso gledali kot na fikcijo, temveč kot na prihodnost. Ali držijo informacije, da kljub temu razmišljajo o uvedbi mikrovalovnega sistema, pa predstavnica za odnose z javnostmi Eldina Knez pojasnjuje, da »v skladu z nekaterimi novimi dejstvi še proučujejo možnosti ... Smo pa pripravili dokumentacijo za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, ki je v celoti neodvisna od ponujene tehnologije, ampak zahteva določene funkcionalnosti in stopnjo zanesljivosti sistema. Predvidevamo, da jo bo treba nekoliko dopolniti v skladu s predlogi medresorske delovne skupine in odločitvami vlade o nadaljnjem razvoju cestninskega in vinjetnega sistema,« pravi Knezova. Razpis je mogoče pripraviti do poletja, izvajalca pa izbrati do konca leta, seveda če ne bi bilo zapletov.
Patrick Vlačič je sicer v pogovoru za STA pojasnil, da za tovorna vozila v letu 2009 in osebna vozila v letu 2010 ne bo mogoče uvesti sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, ker gre za velike projekte, ki terjajo nemajhne vložke. »Uvedba satelitskega sistema cestninjenja za osebna vozila se mi tudi zdi nerealna, ker je treba hkrati ponuditi alternativni sistem. To bi bile potem vinjete in zgodilo bi se, da bi tisti, ki bolj pogosto uporabljajo cestninske ceste, kupili vinjete, ostali bi uporabili satelit, Dars pa bi beležil še večji izpad iz blagajne. Poleg tega je uvedba satelitskega sistema smiselna, ko in če bo tak sistem uvedla vsa Evropa in ko bodo naprave OBU (On Board Unit), ki so danes razmeroma drage, postale del standardne opreme vozil. Možna pa je elektronska vinjeta. Satelitski sistem je smiseln, če se cestnini vse ceste, mikrovalovni pa, če se cestninijo samo cestninske ceste. Sistemi v svetu obstajajo, treba je izbrati najbolj racionalnega. Gre za strokovno-politično odločitev. Ker gre za zahtevne sisteme in pomembne politične odločitve, se ne bomo na hitro odločili, vodila pa nas bo vzdržnost, prijaznost do uporabnika in tudi pravičnost,« razlaga Patrick Vlačič.
Strokovnjaki, ki poznajo razmere v tujini, opozarjajo, da ne gre ponavljati napake, ki so jo naredili Čehi. Tam so na glavnih avtocestah na hitro uvedli mikrovalovni sistem cestninjenja, EU pa standardizira »avtonomnega«, ki temelji na satelitski tehnologiji. Čehi morajo zaradi tega svoj mikrovalovni sistem nadgraditi v hibridni sistem in ga prilagoditi enotnemu evropskemu standardu. Hkrati pa nadgradnjo Čehi potrebujejo tudi zaradi tega, ker bodo uvedli cestnino še na vzporednih cestah z avtocestami. Nadgradnja mikrovalovnega sistema je časovno zamudna in tudi ogromno stane. Ni več dvoma, da bodo češki stroški na koncu bistveno višji, kot bi bili, če bi takoj uvedli satelitski sistem.
Eldina Knez pojasnjuje, da na prometnem ministrstvu češke izkušnje seveda dobro poznajo, in ob tem izpostavlja, da bo tam »mikrovalovni sistem, glede na rezultate, točko finančnega preloma, ko se investicija in prihodek pokrijeta, dosegel v treh letih, se pravi leta 2010«. Po podatkih, ki jih imajo, se je na Češkem slabost uvedbe mikrovalovnega sistema pokazala v tem, da se je 2/3 domačega in 1/3 tujega tovornega prometa preusmerilo na necestninsko omrežje, zaradi tega so začeli razmišljati o uvedbi cestnine tudi zunaj avtocestnega omrežja. Čehi imajo zdaj elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku na 1180 kilometrih avtocest.
Odločitev, ali bodo Čehi na dodatnih cestah uvedli satelitski ali mikrovalovni sistem, je po razlagi slovenskega ministrstva »izključno v njihovih rokah, saj sta obe tehnologiji ne nazadnje predvideni oziroma zapisani v direktivi 2004/52/ES, ki določa tehnološki, proceduralni in funkcionalni okvir evropskega elektronskega cestninskega servisa«. »Iz tega nedvoumno izhaja, da Češki svojega sistema ni treba usklajevati z evropskim standardom, saj je usklajen s standardi CEN TC278 in omenjeno direktivo,« pojasnjuje Knezova. Na ministrstvu vedo tudi povedati, da bodo Čehi svoj sistem do leta 2017 nadgradili vzporedno z razvojem infrastrukture. Slovaška po podatkih slovenskega ministrstva satelitski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku šele uvaja. Izvedenci k temu dodajajo, da vse postopke za uvedbo satelitskega sistema vodijo Nizozemci.
V Sloveniji smo pred uvedbo vinjet imeli mikrovalovni sistem (ABC), ki so ga razvili v podjetju Traffic Design in ga kot monopolist kar lepo obdobje uspešno prodajali državni avtocestni družbi Dars za cestninjenje osebnih vozil, od oktobra lani pa je sistem ABC v uporabi za cestninjenje tovornjakov.
Za zdaj je slabost satelitskega sistema dražja naprava, ki jo mora imeti voznik v vozilu. Izvedenci pa na podlagi izkušenj z mobilnimi telefoni pravijo, da je to ceno mogoče znižati, ko se poveča število uporabnikov. Za nemško napravo prevozniki še zmeraj odštejejo okrog 300 evrov, proizvodna cena pa je v resnici okoli 30 evrov. Čeprav je do dogovora še daleč, je treba po njihovem mnenju upoštevati tudi predlog sprememb in dopolnil direktive o evrovinjeti, ki jo bo mogoče praktično uveljaviti le z novim avtonomnim (satelitskim) cestninskim sistemom, pravijo.
Na prometnem ministrstvu o prednostih in slabostih satelitskega in mikrovalovnega sistema pravijo, da se satelitski sistemi in satelitske elektronske naprave izkazujejo »predvsem v bogatem naboru dodatnih funkcionalnosti, ker imamo opravka s tako imenovanim inteligentnim odjemnikom v vozilu in kompleksnimi informacijskimi sistemi v ozadju«. »Cestninjenje je mogoče uporabljati povsod - na avtocestah, hitrih cestah, glavnih cestah, lokalnih cestah, po odsekih, po dolžini prevožene poti ali glede na čas vožnje, kot tudi za plačevanje parkirišč. Sistem je fleksibilen in omogoča široko uporabo in uvajanje novih storitev. Pomanjkljivosti pa so zamudna namestitev in nekoliko višji stroški v primeru opremljanja občasnih uporabnikov,« za satelitski sistem navajajo na ministrstvu.
Mikrovalovni sistem je po njihovi razlagi preverjena tehnologija, ki se enostavno vgrajuje v vozilo. Pomanjkljivost te tehnologije je, da zahteva nekaj več začetne investicije v opremo na infrastrukturi ter v načelu omogoča le cestninjenje. Izjema je prav Češka, kjer načrtujejo nadzor in vodenje tovornega prometa iz nacionalnega centra za upravljanje na podlagi podatkov o prehodih in zaznavanju elektronskih tablic v realnem času.
Po ministrovih podatkih sedanji sistem vinjet ni vzdržen, saj bo Darsu letos zmanjkalo med 30 in 70 milijonov evrov. Ni pa povedal, da je treba k temu znesku prišteti še sredstva, ki jih je evropska komisija že zamrznila (okrog 40 milijonov evrov za odsek Slivnica-Draženci v letu 2009, skupna vrednost EU prispevka pa naj bi bila 80 milijonov evrov) oziroma jih kani še zamrzniti. Po nekaterih informacijah naj bi evropska komisija zamrznila še dve avtocestni etapi na odseku Bič - Hrastje. Dokler ji slovenska vlada ne bo ugodila - spremenila sistem cestninjenja ali uvedla vinjet za krajši čas od pol leta po razumni ceni -, Bruselj tega denarja Darsu torej ne bo odmrznil, ampak bo nadaljeval postopek, ki vodi do tožbe na sodišču evropskih skupnosti v Luksemburgu. Če bi na to čakali, ne bi tvegali le kazni, ki bi jo morebiti Sloveniji naložilo sodišče, ampak tudi izgubo zamrznjenega denarja, ker bi se najbrž iztekli roki za črpanje.
Evropska komisija ne bo izbrala konkretnega sistema za cestninjenje. Vsaka država članica si bo lahko izbrala svojega, pa seveda tudi svoje operaterje, zagotoviti pa bo morala, da bo sistem, ki ga bo izbrala, usklajen z evropskim standardom. Sistem bo enak kot pri mobilni telefoniji - sisteme bodo upravljali različni operaterji, enotni standard pa bo napravi v avtomobilu po sistemu gostovanja, kakršnega poznamo pri mobilni telefoniji, omogočal obračun stroškov na vseh evropskih cestah. Zagotovljeno je tudi že ustrezno varstvo osebnih podatkov - vsi podatki, kje se je kdo vozil, bodo ostali shranjeni v napravi, ki jo ima voznik v vozilu, nadzornemu centru bo naprava sporočala le obračun stroškov cestnine, na podlagi katerega bodo pošiljali račune porabnikom oziroma odštevali dobroimetje na računu.
Slovenska vlada bi lahko z uvedbo satelitskega cestninskega sistema domačim podjetjem omogočila uporabo lastnega znanja, ki bi ga lahko prodali doma in tudi v tujini. To pa pomeni, da mora poleg ministrstva za promet v projekt vključiti tudi ministrstvi za gospodarstvo in znanost. Ključna področja so računalništvo, elektronika in informatika, ne gradbeništvo. Philippe Hamet iz generalnega direktorata za transport in energijo pri Evropski komisiji je marca 2006 v pogovoru za Delo naravnost povedal, da je uvedba satelitskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku priložnost za domačo industrijo.
Dobro obveščeni vedo tudi povedati, da bi lahko v Slovenijo zelo hitro prenesli sistem, ki ga Nemci uporabljajo za cestninjenje tovornjakov, saj je nemška vlada vsem članicam EU ponudila sodelovanje. To ne bi bilo v navzkrižju s sistemom javnih naročil, saj bi prenesli le koncept sistema, ne pa tudi operaterja. Tega in tehnične gradnike sistema (center, naprave) bi lahko prek javnega razpisa v Sloveniji izbrali sami. Primernih podjetij je na trgu kar nekaj, med njimi so tudi slovenska. Eldina Knez pojasnjuje, da so bili »z nemško vlado v preteklosti navezani stiki na informativni ravni o možnosti 'gostovanja' naprav za cestninjenje (OBU) v nemškem in bodočem slovenskem ECS-sistemu, vendar pa je ostalo pri splošnih pogovorih«. Minister Vlačič načrtuje v prvi polovici letošnjega leta srečanje z nemškim prometnim ministrom. Za uvedbo novega sistema bi po oceni prometnega ministrstva glede na izkušnje v drugih članicah EU realno potrebovali od 9 do 14 mesecev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.