Koroška v rokah »oranžnih«
Najmanj razvita avstrijska pokrajina se bo morala soočiti s krizo
Tudi najbolj previdne napovedi, da bi socialni demokrati (SPÖ), ki so bili še teden dni pred volitvami po raziskavah javnega mnenja izenačeni z Zavezništvom za prihodnost Avstrije (BZÖ), morda skupaj z Zelenimi na deželnozborskih in občinskih volitvah na Koroškem preusmerili pot deželne politike, Koroška pa bi odprla novo, posthaiderjevsko poglavje svoje zgodovine, so se izkazale kot preveč optimistične. Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ), ki jo je leta 2005, po razcepu s Svobodnjaško stranko (FPÖ), ustanovil v avtomobilski nesreči preminuli deželni glavar Jörg Haider, je dobilo 45 odstotkov glasov, socialni demokrati pa 29 odstotkov in so v primerjavi z letom 2004 izgubili 10 odstotkov glasov. V primerjavi s prejšnjimi deželnozborskimi volitvami so Zeleni, najbolj tolerantna politična stranka na Koroškem, obstali pri petih odstotkih glasov. Za toliko pa je napredovala Ljudska stranka (ÖVP), ki je dobila nekaj manj kot 17 odstotkov glasov. Deželnozborske in lokalne volitve so bile tudi v deželi Salzburg, kjer so socialdemokrati s priljubljeno Gabi Burgstaller dobili 39,6 odstotka glasov, vendar pa so svobodnjaki tudi tam zabeležili pet-odstotni porast, medtem ko so socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni vsi po vrsti izgubili glasove.
V koroškem deželnem parlamentu, kjer odločajo, kam bodo šla sredstva zveznega proračuna in pa tudi iz Evropske unije, bo imela BZÖ prvič veliko večino. Po novem bo imela BZÖ kar 18 od 36 poslanskih mest v deželnem parlamentu in bo praktično lahko sama sprejemala vrsto odločitev, kar je nevarno tudi za Slovence, saj so socialni demokrati v prejšnjem sklicu lahko pri marsikateri zadevi blokirali Haiderjeve privržence v deželnem zboru. BZÖ bo imel tudi v sedemčlanski deželni vladi avstrijske Koroške, kjer so stranke zastopane glede na svojo moč v deželnem zboru, s štirimi deželnimi svetniki celo absolutno večino. SPÖ je namreč po hudem porazu izgubila eno mesto deželnega svetnika in bo odslej imela samo dva. Ljudska stranka bo obdržala eno mesto v deželni vladi.
Prepričljiva zmaga BZÖ je bila presenečenje tudi za politične analitike, četudi so bili vsi po vrsti z napovedmi previdni, kajti jasno je bilo, da bo izid odvisen od identifikacije volilnega telesa s Haiderjem in njegovo dosedanjo politiko. Toda 40 odstotkov pred volitvami še neodločenih volivcev se je tik pred zdajci očitno močno zavihtelo proti stranki BZÖ in spominu na Haiderja. Tako je volilni izid razumela tudi Claudia Haider, ki je v zmagi videla »znamenje priznanja za delo mojega soproga in njegovo politiko«, deželni glavar Koroške Gerhard Dörfler, ki je že zahteval nov mandat, pa je posvetil zmago stranke pokojnemu vodji stranke: »To je tudi zmaga Jörga Haiderja.«
V tej pobarvanki koroške deželne politike so volivci hoteli, da jim še naprej vlada Haiderjeva oranžna - barvna BZÖ. Po mnenju Petra Filzmaierja, avstrijskega političnega analitika z Dunaja, so »volivci BZÖ proti spremembam, želijo si 'oranžnega' guvernerja - ne nujno Gerharda Dorflerja, vsekakor pa hočejo nadaljevanje Haiderjeve politike«. Tega se zavedajo tudi njegovi nasledniki. »Karkoli bodo že počeli - v vsakem primeru se bodo sklicevali, da so njihova dejanja v duhu Jörga Haiderja,« pravi Filzmaier. In ne gre jih podcenjevati, zatrjujejo poznavalci razmerij v koroški politiki. Resda nihče izmed njih ne premore karizme in inteligence nekdanjega deželnega glavarja, vendar so rasli ob njem in se od njega učili politične obrti.
To, kar številne politične analitike preseneča, je precejšen poraz socialne demokracije v obeh deželah, kjer so bile volitve. SPÖ je na Koroškem utrpela najhujši padec po letu 1945, saj od takrat še ni nikoli imela manj kot 30 odstotkov glasov. Vodja socialdemokratov na Koroškem,
Reinhart Rohr, pravi, da še ne razmišlja o odstopu. »Preden lahko govorimo o krizi SPÖ, moramo analizirati posamezne rezultate, preučiti, kje so problemi in vzroki zanje, šele potem pa lahko razmišljamo o naši poti v prihodnost,« je dejal na tiskovni konferenci. Nekateri že napovedujejo razpad te stranke na Koroškem, saj naj bi se znotraj nje izoblikovala veja, ki bo morda na naslednjih volitvah nastopila samostojno in pod novim imenom. Skrb pa zbuja nekaj drugega. Prve analize volilnih rezultatov so namreč pokazale, da je kar 70 odstotkov vseh delavcev - tako imenovanih plavih ovratnikov - glasovalo za BZÖ in le okoli 20 odstotkov za Socialne demokrate. Peter Filzmaier pojasnjuje, da je to po svoje logično, saj socialdemokratom ni uspelo nagovoriti delavstva. Tej stranki »ni uspelo predstaviti konkretnih ukrepov, kako bi pomagala delavcem in drugim zaposlenim z nizkimi prejemki. Ni dovolj reči, da so socialni demokrati pripravljeni za boj za ohranitev služb, ampak morajo tudi predstaviti seznam svojih konkretnih uspehov v teh bojih.« Poleg tega pa, opozarja Karl Smolle, koroški Slovenec in poslanec Zelenih ter nato Liberalnega foruma v zveznem parlamentu, so klasične stranke v Avstriji močno »ujete v salonsko miselnost in nagovarjajo le tiste, ki so že pri koritu, ne pa delavskih množic, ki bi jih tradicionalno morale«. Zato na nacionalni ravni izgubljajo socialni demokrati in Ljudska stranka. Prav ta »salonska« narava strank, ki ne seže do preprostih ljudi, je kriva, da se njihovi glasovi na volitvah redčijo. Poleg tega »za centrale strank na Dunaju pomeni koroški politični trg le sedem odstotkov vseh volivcev Avstrije in zato namenjajo več skrbi drugim območjem«, pravi Smolle.
Upad podpore socialnim demokratom v obeh deželah pa v dobršni meri kaže tudi odziv Avstrijcev na sveženj protikriznih ukrepov, ki jih je lani novembra sprejela koalicijska vlada socialnih demokratov in ljudske stranke. Z njimi so že uveljavili davčne olajšave, sprejeli sveženj, težak pet milijard evrov za stimulacije v gospodarstvu in nekaj milijard evrov za sanacijo avstrijskih bank. Kljub polovico nižji stopnji brezposelnosti od evropskega povprečja je kriza že odnesla mnoga delovna mesta. Na Koroško, kjer je bila stopnja brezposelnosti že do zdaj sedemodstotna, pa recesijski val šele prihaja. Peter Filzmaier opozarja na nevarne scenarije za avstrijsko družbo, kajti »če bo avstrijski vladi, ali pa Evropski uniji, spodletelo pri odzivih na ekonomsko krizo, bomo lahko priče neslutenemu porastu moči populističnih in ekstremističnih strank, ne glede na to, ali so levo ali desno usmerjene«.
V sami Koroški, kjer so strahovi pred Dunajčani, Brusljem in vsem tujim zaradi zgodovinskih okoliščin še posebej močni, so krizni časi še toliko bolj nevarni. Že zdaj je jasno, da sta organizacija življenja in politična realnost na Koroškem specifični in tujcem slabo razumljivi. Če sta populistična retorika in politika Jörga Haiderja prepričali tudi kakšnega Slovenca, da je dal na volitvah zanj glas, pa je nerazumljivo, zakaj je kar nekaj Slovencev glasovalo tudi za BZÖ, ki Slovencem med kampanjo ni privoščila niti ene lepe besede, ampak vztraja - tako deželni glavar Gerhard Dörfler -, da se morajo najprej opredeliti za Korošce, šele potem pa za kaj drugega. Razlogi za njihovo odločitev zbujajo skrb. Karl Smolle pojasnjuje, da so se v dolgoletni vladavini Haiderjevih strank spletle med različnimi ravnmi oblasti in gospodarstvom močne, predvsem personalne povezave, ki zahtevajo naklonjenost vladajoči stranki in člansko izkaznico stranke BZÖ. »Tu ne gre samo za črpanje denarja iz zveznega proračuna in evropskih skladov za javna dela, recimo za partnerstva pri gradnji infrastrukture in podobno, ampak je pomembna članska izkaznica, če želiš kakršnokoli službo. Ti pritiski so tako močni, da so jim podlegli celo nekateri Slovenci in se na koncu včlanili v BZÖ,« pravi Smolle. Skrbi ga, tako kot mnoge druge, da bo sedanja kriza okrepila položaj svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja na državni ravni. Najprej v boju za dunajsko palačo na deželnozborskih volitvah, nato pa še za mesto kanclerja ... »Takšne zgodbe so že znane iz zgodovine,« zloslutno pravi Smolle.
Na volitvah je spodletelo tudi obema slovenskima kandidatkama, ki sta kandidirali za mesto poslanke v deželnem zboru. Tako Ana Blatnik pri socialdemokratih kot tudi Zalka Kuchling pri Zelenih ne bosta poslanki. In tudi komunist Mirko Messner ne. Slovenska enotna lista (EL) na deželnozborskih volitvah ni nastopila, na občinskih volitvah pa je dobila v 23 občinah, v katerih je nastopila, 50 sedežev v občinskih svetih, kar je manj kot na prejšnjih volitvah. V dveh občinah, in sicer v Globasnici in v Železni Kapli, se je kandidat EL na volitvah za župana uvrstil v drugi krog volitev. V Globasnici, kjer se je EL s 35 odstotki glasov povzpela na prvo mesto, lahko njen kandidat za župana Hubert Kordež v drugem krogu, ki bo čez dva tedna, doseže uspeh, saj zaostaja za socialdemokratskim tekmecem le za pičlih deset glasov.
A tudi slovenska manjšina bo morala po teh volitvah premisliti svoj položaj in strniti vrste. Zdaj je organizirana v treh krovnih organizacijah, vsaka se financira iz drugega vira in ima svojo strategijo, kako se spopasti s koroško realnostjo in pri tem ohraniti slovenstvo. Če drži, kar pravijo njihovi predstavniki, da so te volitve še vedno potekale v »paranoji posmrtnega obujanja spomina na umrlega deželnega glavarja«, je to vendarle kaj slaba uteha. Pritrditi je treba učitelju in podpredsedniku Enotne liste EL Nanteju Olipu iz Sel, ki pravi, da čaka Korošce streznitev že prej: »Že čez pol leta ali največ leto se bodo pokazale posledice dejstva, da Koroška že dve leti nima zaključenega letnega proračuna. Noben Korošec dejansko ne ve, kaj se dogaja v javnih financah, v katere je stranka BZÖ posegala po svoje, da bi si zagotovila uspeh na volitvah. Proračunska luknja, še posebej če bodo zaradi gospodarske krize usahnili viri iz zveznega proračuna, bo pahnila Koroško v krizo, ki je tukaj ne pomnimo.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.