Marjan Horvat

 |  Mladina 10  |  Politika

Evropski “Bližnji vzhod”

Sta Prava IRA in IRA kontinuitete sprožili nov krog nasilja?

Le dobro desetletje po podpisu velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je prinesel mir med katoliško in protestantsko skupnostjo, je na severnem delu irskega otoka znova počilo. V noči s sobote na nedeljo so pripadniki Prave Ire pred vojašnico v Antrimu zahodno od Belfasta streljali na skupino vojakov in civilnih uslužbencev vojske. Dva so ubili in štiri ranili. Dva dni zatem je bil v Craigavonu v okrožju Armagh ustreljen pripadnik severnoirske policije. To sta bila prva napada na varnostne sile na Severnem Irskem po dvanajstih letih.
Odgovornost za umor vojakov je prevzela organizacija Prava Ira, za umor policista pa Ira kontinuitete. Gre za odpadniški frakciji Ire, ki je leta 2005 uradno odložila orožje, odpadniki pa vztrajajo, da se nadaljujejo boji tako dolgo, dokler Severna Irska z 1,8 milijona prebivalcev ne bo v Združeni Irski. Vendar pa frakciji po pisanju poznavalcev med severnoirskim prebivalstvom ne uživata podpore, saj štejeta le po nekaj sto članov iz delavskih predmestij.
Za razmere na Severnem Irskem je bilo zelo pomembno, kako se bo na dogodke odzval Sinn Fein, ki si deli v severnoirskem parlamentu in v vladi oblast z nekdanjimi nasprotniki iz Demokratske unionistične stranke (DUP). Že v nedeljo, dan po napadu na vojake, se je oglasil Gerry Adams, njen predsednik, in v izjavi s previdno izbranimi besedami za Radio 4 obsodil umore rekoč, da je šlo »za napad na mirovni sporazum. To je bilo napačno in kontraproduktivno. Lahko vam povem, da kdorkoli že stoji za tem dejanjem, nima nobene strategije in nobene podpore javnosti, ki bi podprla njihove akcije«. Napad je na nacionalni televiziji dan zatem obsodil tudi drugi starosta severnoirske politike, Martin McGuinness, zdaj namestnik severnoirskega premiera. Četudi je Sinn Fein dejanja nasilja obtožil, pa nekateri analitiki menijo, da bi morala stranka obsodbo podkrepiti z dejanji, se pravi sodelovati s policijo in ji priskrbeti informacije o storilcih. Takšnega sodelovanja Sinn Feina najbrž ni mogoče pričakovati, četudi je McGuinness namignil, da bi »morale informacije glede napada biti na razpolago policiji«.
Ob sedanjem prelivanju krvi na otoku je britanski premier Gordon Brown zatrdil, da bo vlada v Londonu storila vse, da bi odgovorne za napad pripeljala pred sodišče. »Noben morilec ne bo mogel ogroziti mirovnega procesa, ki ima podporo velike večine prebivalcev Severne Irske, in mi bomo okrepili prizadevanja, da se bo mirovni proces nadaljeval in postal trajen,« je dejal Brown. Tudi njegov irski kolega Brian Cowen je zatrdil, da praktično nihče, na kateremkoli koncu Irske, ne želi ponovno zanetiti konflikta, ki je za sabo pustil 3700 smrtnih žrtev.
Če bo pri tem tudi ostalo, pa bomo šele videli. Spopadi na Severnem Irskem trajajo že od leta 1921. Takrat je Irska razglasila neodvisnost od Velike Britanije, prebivalstvo šestih severnih grofij pa je bilo naklonjeno zvezi z Veliko Britanijo. Nastala je Severna Irska, ki je bila del britanske kraljevine. Od takrat se na Severnem Irskem soočajo s težavami. Najhuje je bilo sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko so se začeli tridesetletni izgredi na ulicah, bombni napadi in atentati na Britance, ki so vseskozi onemogočali normalno življenje pripadnikom katoliške skupnosti. V najbolj znani zgodbi iz leta 1972 so pripadniki britanske vojske na tako imenovano Krvavo nedeljo (Bloody Sunday) streljali na protestnike, jih sedemindvajset ranili in štirinajst ubili. Polovica jih je bilo mladoletnih. Svetovno javnost so pretresli tudi dogodki iz leta 1981, ko se je skupina pripadnikov IRE po skoraj petih letih protestov zaradi nevzdržnih razmer in poniževanj v britanskih zaporih odločila za gladovno stavko in deset izmed njih jih je v zaporu umrlo.
Po skorajda desetletnem obdobju miru se je na ulice mest Severne Irske spet naselil strah. Ponavljajo se stare slike opustelih ulic brez razposajenih otrok. Vendar si v resnici nihče ne želi, da bi se vrnili stari časi vsesplošne negotovosti, kar so v sredo izpričale tudi množične demonstracije prebivalcev mesta Ulster proti nasilju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.