Avtonomija, ne glede na razmere

Bodo občine poglobile krizo ali bodo državo iz nje reševale?

Slovenska vlada in državni zbor, tako kot drugod po svetu, že več mesecev varčujeta in sprejemata ukrepe za stimulacijo gospodarstva in blaženje socialnih stisk, podobnih impulzov pa ni zaslediti na oblastni ravni nižje, torej v občinah - z izjemo začasnega znižanja plač županom, ki delijo usodo vseh drugih funkcionarjev. Kaj torej počnejo občine v času, ko se že vidijo prvi učinki globalne krize, najhuje pa šele prihaja? So sploh kaj pripravljene narediti?
Ljubljanski župan Zoran Janković ugotavlja, da se krizi Ljubljana ne bo mogla izogniti, prvi učinki krize pa se tudi že kažejo: »Zaradi gospodarske krize so prihodki občine od prodaje premoženja majhni, večjih nepremičnin pa skoraj ni mogoče prodati.« Kljub temu župan pravi, da bo Ljubljana sledila tistim teorijam, ki pravijo, da morajo v času krize država in tudi regionalne oblasti v nezmanjšanem obsegu, če je možno pa celo več kot dotlej, vlagati v infrastrukturo: »To je čas, v katerem morajo država in lokalne skupnosti začeti gradnjo bolnišnic, šol, cest in komunalne infrastrukture, pri čemer bodo izvajalci v slabšem položaju, ker bodo morali delati po izjemno nizkih cenah.« Da so ob sprejemanju letošnjega proračuna že imeli v mislih krizo, poudarjajo v mestni občini Koper: »Proračun za leto 2009 je sestavljen tako, da se razvoj občine ne bo zaustavil, ampak ravno obratno. Z načrtovanimi investicijami v različne vrste infrastrukture želimo spodbuditi gospodarsko rast na našem območju, saj od gradbeništva in povezanih dejavnosti v naši občini živi veliko število občank in občanov.« V kabinetu mariborskega župana Franca Kanglerja pravijo, da bodo v proračunu zagotovili »sredstva, ki se lahko namenijo za povečanje možnosti ustanavljanja novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, pospeševanj izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov ...«. Izmed obstoječih projektov za zdaj niso nobenega odpovedali in z naslednjimi besedami zagotavljajo, da varčujejo: »Maksimalno smo znižali materialne stroške, prav tako smo odpovedali večino naročnin na različne časopise in revije.«
A občine v resnici ne delijo povsem usode države. Tudi v kabinetu celjskega župana Bojana Šrota zagotavljajo, da bodo v času krize še posebej racionalni, vendar pa: »Z reševanjem krize se mora najprej in v prvi vrsti ukvarjati država. Mestna občina Celje v veliki meri podpira ukrepe, ki jih je država predvidela za blažitev posledic krize, saj je država tista, ki mora na svoji ravni sprejeti ustrezne ukrepe in določiti rešitve. Na mestni občini Celje se ti ukrepi spremljajo, razmišlja pa se tudi o dodatnih (npr. blaženje finančne krize z javnimi investicijami, predvsem v infrastrukturo).«

Nadzorovani primanjkljaj?

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči