Peter Petrovčič

19. 3. 2009  |  Mladina 11  |  Politika

Globe in župani

Komisija za preprečevanje korupcije bo prekrškovni organ, županska funkcija pa nezdružljiva s poslansko

Kranjski župan Damijan Perne, tržiški župan Borut Sajovic in bivša domžalska županja Cveta Zalokar Oražem v parlamentu

Kranjski župan Damijan Perne, tržiški župan Borut Sajovic in bivša domžalska županja Cveta Zalokar Oražem v parlamentu
© Borut Krajnc

Po celotnem prejšnjem mandatu razpuščanja Komisije za preprečevanje korupcije, ker naj bi bila brezzobi tiger, bo nova vlada že v prvih mesecih mandata ta očitek odpravila tako, da bo komisiji pristojnosti krepko povečala. Sedanje vodstvo na čelu z Dragom Kosom pa se je sporazumno z ministrstvom za javno upravo že vnaprej odreklo vodstvenim položajem v novi komisiji.
Stari zakon, na podlagi katerega je delovala komisija, bo nadomestil novi zakon o integriteti v javnem sektorju. Predlog prinaša številne novosti, večje bodo pristojnosti komisije pri nadzoru financiranja strank, volilnih in referendumskih kampanj, uvajata se register in nadzor lobistov, prijavitelji korupcije bodo ne glede na razmere deležni zaščite ... Za samo komisijo, kot protikorupcijski organ, pa je verjetno najbolj pomembno, da nova Komisija za integriteto in preprečevanje korupcije ne bo več zgolj pisala načelnih mnenj, pač pa bo tudi prekrškovni organ. V skrajni fazi postopkov bo tako poleg sedanje polsankcije predaje dokumentacije policiji in tožilstvu tudi sama imela možnost izrekanja denarnih kazni. Najvišja predvidena kazen za funkcionarje glede njihovih obveznosti do komisije je 1200 evrov, za odgovorne osebe državnih organov in političnih strank 4000 evrov; za pravne osebe, tudi politične stranke in organizatorje volilnih kampanj, za najhujše kršitve, tudi nosilce javnih pooblastil, pa je predvidena denarna kazen do 100.000 evrov.
S političnega vidika pa se na prvi pogled zdi daleč najbolj oprijemljiva novost nezdružljivost funkcij poslanca in župana ali podžupana. Gre za namero, ki je prav zaradi vedno močnega poslanskega lobija v državnem zboru ni uspelo uresničiti še nobeni koaliciji do sedaj. V tem mandatu je poslancev, ki so hkrati župani, kar dobra četrtina. Na ministrstvu za javno upravo, kjer so zakon pripravljali, trdijo, da imajo podporo SD, Zaresa in LDS, predlogu pa je javno prikimal tudi predsednik Desusa, čeprav ima prevladujoč vpliv v stranki prav trdo jedro okoli poslanske skupine, kjer je skoraj polovica poslancev tudi županov. Opozicija, predvsem določeni poslanci-župani iz SDS v tem ukrepu vidijo grožnjo decentralizaciji. Res je, da župani, ki so hkrati tudi poslanci, lahko za svojo občino naredijo več kot drugi župani. Vendar pa je občin 210, poslanskih mest pa samo 90. Tudi če bi vsi župani sedeli v državnem zboru, bi bila še vedno velika večina občin deprivilegiranih. Prave mere ne more biti že zaradi narave stvari. Tisti dvojni funkcionarji, ki poslansko funkcijo izkoriščajo za interese domače občine in posledično nabiranje lokalnih političnih točk, posledično ne predstavljajo vseh državljanov, pač pa dejansko samo svoje sokrajane in ne opravljajo dostojno ene najbolj odgovornih nalog predstavnika zakonodajne oblasti. Tisti, ki se v zadostni meri posvečajo poslanskim dolžnostim, pa zanemarjajo župansko funkcijo, od katere je pravzaprav najbolj odvisna prihodnost posamezne občine.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.