Erik Valenčič

 |  Mladina 11  |  Politika

Racionalizem na pohodu

V Združenih državah Amerike se povečuje število tistih, ki ne pripadajo nobeni religiji

Bill Maher, voditelj oddaje Real Time na ameriški televizijski mreži HBO, je septembra 2007 komentiral v kamere: »Prejšnji teden smo imeli dan ustave v ZDA, in ko sem tako spet listal po njej, me je vnovič presenetil tretji odstavek šestega člena, ki pravi, da nihče ne bi smel biti izpostavljen kriteriju verske pripadnosti ob potegovanju za katerokoli uradniško funkcijo. In s tem se strinjam. Nihče nikoli ne bi smel biti diskvalificiran zaradi pripadnosti določeni religiji. Niti tistim smešnim ne. Torej vsem. Toda problem je, ker obstaja kriterij verske pripadnosti v tej državi. Po podatkih neke uradne javnomnenjske raziskave sedem od desetih Američanov meni, da je pomembno imeti predsednika s trdnimi verskimi prepričanji. Ostali trije niso mogli sodelovati v anketi, ker je bil petek zvečer in jim Jahve ni dovolil dvigniti telefona? (...) Ampak resno, ljudje. Ali ste racionalisti ali pa ne. Dobra novica je, da je ta raziskava pokazala tudi, da je 20 odstotkov Američanov, mlajših od 30 let, racionalistov, ki so pač ugotovili to, da sta Božiček in Jezus v bistvu ena in ista oseba. 20 odstotkov zagotovo ni večina, je pa večja manjšina od črncev, Židov, homoseksualcev, članov NRA itd. In zagotovo je to število spodbuda vsem nam, da že enkrat stopimo ven iz sence in povemo, da nismo mi tisti, ki so nori!«
Očitno je, da ameriški sekularisti počasi stopajo ven iz teme družbenopolitične marginale. Po podatkih raziskave o ameriški verski identiteti (ARIS), ki jo je pred dnevi objavila univerza Trinity College, je število neverujočih naraslo na 15 odstotkov celotne odrasle populacije. Gre za izjemen skok, če upoštevamo dejstvo, da se je leta 1990 za neverujoče opredeljevalo zgolj 8,2 odstotka odraslih. S tem se počasi, a zanesljivo spreminjajo določene stvari v družbi. Kar 30 odstotkov trenutno poročenih Američanov je sklenilo zakon izven cerkve. Zanimivo je tudi to, da jih 27 odstotkov ne pričakuje verskega pogreba.
Kdo so vsi ti ljudje? Sekularisti, da. A kaj še? Volilna baza. V marsičem je to še najpomembnejše. Barack Obama je ob svojem predsedniškem inavguracijskem nagovoru to upošteval in dejal, da je Amerika »država kristjanov in muslimanov, judov in hindujcev ... in neverujočih«. Majhna beseda za človeka, a velika za družbo. Pojavlja se vprašanje, zakaj je prišlo do tolikšnega dviga v številu neverujočih. Britanski časopis The Guardian je razmišljal, da je to najverjetneje posledica t. i. Busheve ere, ki je prisilila ateiste in druge sekulariste, da se bolje organizirajo proti evangeličanskemu fundamentalizmu. Kot se je denimo cerkvena desnica v 70. letih prejšnjega stoletja organizirala proti liberalnemu feminiziranemu hipijevstvu. Toda ni nujno, da je Guardianova razlaga povsem pravilna. Raziskava ARIS iz leta 2001, torej z začetka Busheve ere, je namreč ugotovila, da se je tisto leto za neverujoče opredeljevalo 14,2 odstotka odraslih, skratka le 0,8 % manj kot danes. Čeprav je ob tem seveda treba upoštevati demografsko naraščanje ameriške populacije in razumeti, da 15 odstotkov prebivalstva danes pomeni več milijonov ljudi kot pred osmimi leti. Vsekakor se zdi, da ljudje obračajo hrbet religiji ne le zaradi Busha in podobnih, temveč tudi zato, ker jim je preprosto dovolj vseh afer ter neozdravljive cerkvene hipokrizije.
A previdno. Obstaja tudi druga plat medalje. Čeprav se število kristjanov kot celote počasi zmanjšuje, pa je v njihovih vrstah vseeno moč zaznati naraščanje števila »na novo rojenih« evangeličanov, ki na splošno veljajo za najbolj konservativne. Bush je recimo eden izmed njih. Toda vzemimo raje za primer Bobbyja Jindala, mladega guvernerja Louisiane, ki pomeni novo upanje za republikansko stranko. Slednja ga je denimo pooblastila, da v njenem imenu napada Obamovo politiko reševanja gospodarske krize, in številni ga že vidijo kot bodočega voditelja republikancev. In kdo je Jindal? Je ljubljenec evangeličanskih cerkva, velik nasprotnik evolucije, leta 1994 pa je s skupino prijateljev izvedel obred izganjanja hudiča iz njihove prijateljice Susan, o čemer je potem napisal članek za desničarsko katoliško revijo New Oxford Review. Izkušnja z eksorcizmom je poglobila njegovo vero, je zapisal. To je nov adut republikanske stranke. O, ja. Niti približno se ne mislijo vdati.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.