19. 3. 2009 | Mladina 11
Dirka trkalnikov
Bi lahko ameriški znanstveniki CERN-u speljali češnjo na torti?
Ko so lani jeseni v Evropskem centru za jedrske raziskave (CERN) v bližini Ženeve zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), smo mediji poročali, da je najpomembnejša naloga, ki se je bodo lotili znanstveniki, iskanje Higgsovega bozona. Gre za delec, ki je ključen za potrditev ustreznosti standardnega modela teorije delcev, saj je tisti, ki drugim delcem podeljuje maso. Iskanje Higgsovega bozona ni novo početje. S tem so se v CERN-u ukvarjali še pred gradnjo LHC-ja, z njegovim predhodnikom, trkalnikom LEP, a jim je uspelo le zožiti območje, v katerem bi ga morali najti. Medtem ko trkalnik LHC zaradi napake na napajanju že nekaj mesecev ne deluje, vnovič pa naj bi ga po najnovejših napovedih zagnali septembra, znanstveniki na drugi strani luže, v največjem (delujočem) trkalniku tevatron v raziskovalnem inštitutu Fermilab v bližini Chicaga delajo s polno paro. Kot so objavili konec prejšnjega tedna, jim je uspelo območje iskanja dodatno zožiti.
S poskusi v LEP-u je bilo dokazano, da masa Higgsovega bozona ni manjša od 114 gigaelektronvoltov (GeV). Za »lažjo« predstavo, 1 GeV je približno teža atoma vodika oziroma približno 600 bilijonmilijardinka grama. S teoretičnimi izračuni so znanstveniki ugotovili, da Higgsov bozon po vsej verjetnosti ni težji od 185 GeV. Torej bi moral delec imeti maso od 114 do 185 GeV. S poskusi v tevatronu so zdaj ta razpon še nekoliko zožili, poenostavljeno povedano so z veliko verjetnostjo izključili območje med 160 in 170 GeV, z nekoliko manjšo pa tudi tako rekoč celotno območje od 170 do 185 GeV.
V številnih medijih so se pojavili zapisi, da dlje ko popravljajo LHC, večje možnosti imajo ameriški znanstveniki, da CERN prehitijo pri odkritju Higgsovega bozona (če seveda ta sploh obstaja) in mu s tem speljejo dobršen del slave. Dr. Marko Mikuž, vodja odseka za eksperimentalno fiziko delcev na Inštitutu Jožef Stefan in sodelavec CERN-a, meni, da je za to bolj malo možnosti, da pa jim s precej sreče morda vendarle lahko uspe priti do dokaza o obstoju Higgsovega bozona pri določeni masi. »Vendar dokaz sam še ne pomeni odkritja,« opozarja. »Za to potrebujete še trikrat več izmerjenih dogodkov.« Po njegovih besedah je Higgsov bozon »zagotovo nekakšna češnja na torti, ampak torta kljub temu še vedno ostane«. Ob tem dodaja, da je pravzaprav vseeno, koga se razglasi za odkritelja, pomembno je, da fizika napreduje. »Če oni pridejo do dokaza, mi pa do odkritja, tudi prav, si bomo slavo pač razdelili.« Poudarja, da bi morali znanstveniki z LHC-jem, ko bo začel delovati, dosežke ameriških kolegov dohiteti in prehiteti že do konca prihodnjega leta. »Če v LHC-ju ne bo še kakšnih nepredvidenih dogodkov, potem bodo tevatron po mojem mnenju konec prihodnjega leta zaprli, ker enostavno ne bodo več konkurenčni,« je še prepričan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.