19. 3. 2009 | Mladina 11 | Politika
Neznosna lahkost obljub
Minister za šolstvo razmišlja o postopni odpravi prispevka staršev k ceni vrtca
Minister Igor Lukšič
© JAKA ŠULN
Potem ko je dunajski župan Michael Häupl napovedal, da bodo od septembra vrtci na Dunaju brezplačni, se je zganil tudi slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Razmišlja o postopni odpravi prispevka staršev k ceni vrtca. To obljubo so vladne stranke zapisale v koalicijski sporazum.
Mnenja o uvedbi brezplačnih vrtcev za vse otroke so različna. Stroka opozarja na problem prostorske stiske. Vrtci, še posebej tisti v večjih mestih, imajo že zdaj težave s pomanjkanjem prostora. Z odpravo prispevka staršev bi se stanje še poslabšalo, saj bi se v vrtce vključili tudi otroci, ki jih zaradi različnih razlogov (tudi finančnih) ne obiskujejo. Ena od rešitev bi bila pospešena gradnja vrtcev; a lahko se zgodi, da bodo ti zaradi padca rodnosti v nekaj letih prazni. Del stroke meni, da bi bilo bolje poceniti osnovne šole; država bi lahko financirala ekskurzije, ki jih organizirajo šole in jih plačujejo starši. Pomisleke imajo tudi Lukšičevi kolegi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je že povedal, da ideja v času gospodarske krize ni uresničljiva; zanjo ni denarja.
Lukšič se zaveda, da bi sprememba odprla številna vprašanja, a gospodarska kriza je slab argument proti. »Gre za vprašanje prioritet. Z odpravo prispevka staršev bi v času gospodarske krize pomagali družinam z otroki.« Po njegovem mnenju je pri nas premočna ideologija, da gospodarstvo rešuje celotno družbo. »Gospodarstvo ne more nič, če prej niso bile vanj zasejane stvari v šolskem sistemu, začenši z vrtci.« Priznava, da je v Sloveniji premalo vrtcev, a se mu to zdi »problem na drugotni ravni«.
Država se mora začeti intenzivneje ukvarjati s predšolsko vzgojo, trdi minister. Začeli bi tako, da bi se plače zaposlenih v vrtcih financirale iz proračuna, država pa bi pokrila razliko v ceni vrtca, ki jo danes plačujejo starši. Ukrepa ne bi uvedli letos, ampak postopno v dveh do treh letih. »Gre za to, da pospešimo uresničitev že predvidenega postopnega zniževanja plačila staršev,« pravi Lukšič. Lani sprejeta novela zakona o vrtcih namreč poleg brezplačnega vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka predvideva tudi postopno zniževanje plačil staršev za vrtec za otroke od tretjega leta starosti dalje. Tako bo država od 1. januarja 2010 staršem sofinancirala 50 odstotkov plačila za otroke od petega leta starosti, s 1. januarjem 2012 še vsem otrokom od četrtega leta starosti, s 1. januarjem 2014 pa tudi vsem otrokom od tretjega leta starosti. Ta sredstva bodo skupaj s sredstvi za brezplačni vrtec leta 2014 obsegala približno 40 milijonov evrov, skupaj s sredstvi, ki se že sedaj zagotavljajo za kritje izvajanja predšolske vzgoje, pa bo treba za brezplačni vrtec ob sedanji vključenosti otrok zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov. Po optimistični varianti bi torej za uvedbo brezplačnih vrtcev iz državnega proračuna morali zagotoviti dodatnih 70 milijonov evrov. Če pa bi hoteli brezplačnost zagotoviti vsem otrokom, bi to po grobem izračunu zahtevalo do 250 milijonov evrov.
Ukrep brezplačnih vrtcev za vse otroke je bistveno dražji od ukrepa, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in po katerem je izvajanje programa v vrtcih od 1. septembra lani brezplačno za drugega in vsakega naslednjega otroka. Za ta ukrep država mesečno prispeva 1,3 milijona evrov, na leto torej 15,6 milijona evrov. Ta znesek predstavlja državno plačilo, ki bi ga sicer morali plačati starši, preostalo razliko do polne cene pa krijejo občine. Ugodnosti ukrepa Janševe vlade trenutno uživa 9358 otrok ali približno petnajst odstotkov vseh otrok, vključenih v vrtec. Če k temu prištejemo še 3295 otrok, ki so plačila oproščeni zaradi materialnega položaja, je danes v vrtcih brezplačno 12.653 otrok oziroma petina vseh.
Kaj točno bi brezplačnost pomenila v praksi, ni znano. Ena od možnih variant je, da bi se najprej iz državnega proračuna pokrili samo stroški zaposlenih v vrtcih, starši pa bi še naprej prispevali za prehrano. Za to so se odločili na Dunaju. Trenutno tretjina staršev na Dunaju zaradi nizkih prihodkov ne plačuje prispevka za vrtec, tretjina plača samo delež, tretjina pa polno ceno. A dunajski župan je napovedal, da bo Dunaj poleg 265 milijonov evrov namenil še dodatnih 75 milijonov. S tem ukrepom bo Dunaj postal prva avstrijska zvezna dežela z brezplačnim vrtcem. Tako bo družina z enim otrokom, ki je doslej plačevala polno ceno, prihranila približno 220 evrov mesečno, družina z neto dohodki 1205 evrov na mesec pa 46 evrov. Za tiste, ki tudi sedaj zaradi socialne ogroženosti niso plačevali vrtca, pa sistem ostaja nespremenjen. Odprava prispevka staršev pa ne bo vključevala prispevka za hrano; to bodo morali starši zagotoviti sami ali jo plačati posebej.
V Sloveniji je 106 vrtcev, 196 enot vrtcev pri osnovnih šolah ter 26 zasebnih vrtcev. Vanje je vključenih nekaj več kot 61 tisoč otrok oziroma 68 odstotkov. Lani je bilo v vrtcih zaposlenih 3774 vzgojiteljic in 3934 pomočnic vzgojiteljic. Trenutno vrtce financirajo občine. Starši plačajo za vrtec v skladu s svojim materialnim položajem od 10 do 80 odstotkov veljavne cene programa. Lani so občine financirale 68,2 odstotka vseh potrebnih sredstev za financiranje programa, starši pa 31,8 odstotka. Občine vrtcem zagotavljajo tudi sredstva za posamezne vrste stroškov, ki se ne vračunajo v ceno programa, prav tako pa se v ceno programa ne vračunavajo stroški investicij in vzdrževanja, ki jih pokrivajo občine. Strošek dela pomeni 80 odstotkov veljavne cene programov, trenutno približno 170 milijonov evrov.
Ker bi se ob uvedbi popolne brezplačnosti 61 tisoč otrokom, ki so v vrtce že vključeni, kaj hitro pridružilo 29 tisoč otrok, ki so danes v domačem varstvu, je verjetno, da bi stroški znašali okoli 250 milijonov evrov. Gre za tako drag ukrep, da je njegova uresničitev malo verjetna. Je Lukšič brezplačnost omenil predvsem zaradi Dunaja in zato, ker so ga novinarji spomnili na obljubo v koalicijskem sporazumu, ne pa, ker bi vlada o tej možnosti resno razmišljala? Precej cenejša alternativa, ki bi jo bilo mogoče uresničiti že prihodnje leto, bi bila korekcija sedanje izrazito skokovite plačilne lestvice. Država pa bi lahko končno vzpostavila red med samostojnimi podjetniki; mnogi med njimi prikazujejo nižje dohodke od realnih tudi zato, da plačujejo nižjo ceno vrtca.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.