Staš Zgonik

19. 3. 2009  |  Mladina 11  |  Družba

Strupena svežina

Zakaj prodaja in raba osvežilcev prostora kljub številnim opozorilom o škodljivosti nista strožje zakonsko urejeni?

/media/www/slike.old/mladina/osveillci_prostora0127b5.jpg

© Borut Peterlin

Urad RS za kemikalije od leta 2007 upravlja spletno stran www.kemijskovaren.si, namenjeno ozaveščanju ljudi o prisotnosti kemičnih snovi v vsakdanjem življenju. Med dejstvi o kemikalijah je o osvežilcih prostora zapisano tudi: »Osvežilci prostora zraka v resnici ne osvežujejo, ampak ga zastrupljajo. Ob uporabi osvežilcev se sproščajo nevarne kemikalije v koncentracijah, ki močno presegajo dovoljene meje.« Ob taki trditvi se seveda postavlja logično vprašanje: zakaj torej prodaja in raba osvežilcev prostora nista strožje zakonsko urejeni, omejeni ali celo prepovedani?
Simona Fajfar, vodja sektorja za ocenjevanje tveganj na Uradu RS za kemikalije, pravi, da je stran del projekta Kemijska varnost, ki ga urad koordinira, pri njem pa sodelujejo tudi nevladne organizacije. Po njenem je navedeno trditev o nevarnosti osvežilcev prostora na stran očitno zapisala katera od nevladnih organizacij, ki so navedene tudi med viri brošure, iz katere je trditev vzeta. Po njenih besedah strokovnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko na splošno trdili, da osvežilci prostora zastrupljajo zrak, ni, hkrati pa poudarja, da prav tako ni mogoče trditi, da pri snoveh, ki so v osvežilcih prostora, ni nikakršnega tveganja za zdravje ljudi. »V nobenem primeru nimamo dovolj podatkov,« pravi.
Vsaka stvar je lahko škodljiva, če je v telo vnesemo preveč, meni dr. Lucija Perharič, vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja. »Pri osvežilcih zraka menim, da so koncentracije, ki pridejo v prostor, razmeroma majhne. Je pa res, da če so prostori majhni, obstaja možnost previsoke koncentracije nekaterih kemikalij v prostoru. Tu bi poudarila morebitno neprimernost uporabe v kopalnicah in straniščih brez oken ali pa kakšnih majhnih otroških sobah. V dobro prezračenih prostorih pa niso sporni, ker se ne sprosti zadostna količina kemikalij. Zračenje je ključno,« poudarja.
O škodljivosti osvežilcev zraka sicer v svetu obstaja že precej znanstvenih raziskav. Ena zadnjih je raziskava ameriške profesorice civilnega in okoljskega inženirstva dr. Anne C. Steinemann z Univerze Washington v Seattlu. V raziskavi se je osredotočila na tri najbolje prodajane osvežilce prostora z različnim načinom delovanja (hlapljivi gel, električni osvežilec in stenski razpršilec). V vsakem od njih je našla vsaj eno kemikalijo, ki velja za zdravju škodljivo. Pri tem poudarja, da nobena od njih ni bila navedena na etiketi, saj so te snovi navadno sestavni deli dišav (angl. fragrance), sestavin teh pa proizvajalcem na etiketi ni treba razkriti. »Osvežilci prostora zraka ne čistijo. Nimajo higienskega učinka,« je Steinemannova povedala za Mladino. »Mislim, da bi jih morali prepovedati.« Svoje delo je, potem ko je lani poleti objavila omenjeno raziskavo, nadaljevala. »Preskusila sem večino najbolje prodajanih vrst osvežilcev zraka, tudi tiste, za katere proizvajalci trdijo, da so organski, do okolja prijazni, naravni ... In ti so se v nekaterih primerih izkazali za celo škodljivejše, v njih so bile večje koncentracije strupenih kemikalij. Pravzaprav nisem našla niti enega osvežilca zraka, v katerem ne bi bilo vsaj kakšne snovi, ki je označena kot škodljiva in pri kateri varne meje izpostavljenosti ni.«
Dr. Perharičeva glede dišav opozarja, da nekatere od njih dražijo kožo, oči, dihala, nekatere povzročajo tudi alergije. Pri teh reakcijah, opozarja, pogosto ni potreben velik odmerek. Simona Fajfar pravi, da zakonodajni organi ne urejajo prodaje in rabe vsake snovi v dišavah posebej, tako da odgovornost za varnost izdelka nosi proizvajalec. Poudarja pa, da naj bi nova evropska zakonodaja za kemikalije, t. i. REACH, večidel uredila to področje, saj je eden njenih glavnih namenov pridobiti čim več podatkov o snoveh v potrošnih izdelkih in bo zahtevala registracijo vseh kemičnih snovi, katerih letna proizvodnja presega eno tono. Poudariti pa je treba, da bo REACH v skladu s časovnim načrtom v celoti zaživel šele leta 2018.
A niso zgolj dišave tiste, ki so pri osvežilcih zraka lahko sporne. Med snovmi, ki so včasih v osvežilcih, Perharičeva omenja formaldehid, za katerega je znano, da je rakotvoren. V prostorih, v katerih se uporabljajo osvežilci zraka, so po njenih besedah odkrili tudi ftalate; ti v zadostnih odmerkih negativno vplivajo na plodnost in na zarodke.
Ob vseh teh »zanimivih« podatkih se seveda postavlja vprašanje, zakaj tega ne izvemo na etiketah, s katerimi so opremljeni osvežilci. »Zadeva z opozorilom na embalaži ni čisto preprosta. Vse nevarne snovi, ki se pojavljajo v določenih koncentracijah, morajo biti navedene na etiketi oz. navodilu za uporabo. Vendar nekatere od teh snovi v bistvu nastanejo šele po tem, ko izdelek uporabimo, saj nastanejo s kemično reakcijo. Če to zakonsko ni natančno predpisano, nadzorne službe svojih zahtev nimajo na kaj opreti,« pravi dr. Perharičeva. Strinja se, da bi morala podjetja v oglase za osvežilce vključiti tudi poziv, naj kupec natančno prebere navodila za uporabo, v njih pa bi morali biti ti podatki. »Take stvari uporabljamo zaradi svojega užitka, potrebne zagotovo niso,« dodaja.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.