31. 3. 2009 | Mladina 12
Nehumano s Humano
Zakaj morajo z ulic izginiti zabojniki Humane?
Moteči zabojniki?
© Borut Peterlin
Podjetje Humana bo po vsem sodeč moralo z ljubljanskih ulic umakniti svoje zabojnike, v katere ljudje oddajajo stara oblačila. Ta podjetje proda grosistom v sosednjih državah, kjer jih sortirajo, neuporabna reciklirajo, uporabna oblačila pa prodajo naprej v posredniških trgovinah. Dobiček je namenjen različnim človekoljubnim projektom v zdravstvu in izobraževanju v Afriki in Aziji. Nesoglasja med Humano in mestno občino Ljubljana (MOL) izhajajo iz tega, ker naj bi bilo podjetje svoje zabojnike postavilo na črno. »Zdaj jih poskušajo legalizirati, za kar nimajo nobenih možnosti,« pravi podžupan Jani Möderndorfer. Ker je koncept takšnega zbiranja oblačil v Slovenijo prišel iz Avstrije, se splača pogledati, kako so stvari urejene tam.
Prva občina, ki je začela reciklirati zavržene obleke, je občina Biedermannsdorf pri Dunaju, kjer so to prakso razvili že pred dobrimi dvajsetimi leti v sodelovanju z avstrijsko Humano, očitno pa tudi spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji. Županu MOL Zoranu Jankoviću je pred nekaj dnevi pisal nekdanji župan Biedermannsdorfa in dobitnik nagrade za okolje Republike Avstrije Karl Schrattenholzer. Poudaril je, da so imeli v njegovi občini visoke stroške z ločevanjem starih oblek od drugih odpadkov. »Zato smo se odločili, da začnemo izvajati pionirski projekt s Humano, ki ni bila znana le v Biedermannsdorfu, temveč se je razvila v največjo dobrodelno organizacijo v Avstriji za zbiranje rabljenih oblačil po zabojnikih,« je med drugim zapisal. »V veliko zadovoljstvo nam je, da je ta projekt bil in še vedno je del našega vsakdanjika. Razlog za ta uspeh je obojestransko zaupanje, ki temelji na vzajemni odgovornosti, dobri komunikaciji in vsakodnevnem delu ter tem, da se oba partnerja zavedata, kam oblačila iz Biedermannsdorfa gredo.«
Kam gre torej dobiček? Schrattenholzer je jeseni 1998 odpotoval v Mozambik in Zimbabve z namenom, da se »sam prepričam, kako so Humanina denarna sredstva, pridobljena z zbiranjem oblačil, uporabljena. To, kar sem videl, je name naredilo velik vtis. Nadaljnjega sodelovanje s Humano sem se zato odkrito veselil - prepričan o njeni dobronamernosti in o tem, da je to velika pridobitev za avstrijske občine in ljudi v deželah v razvoju.«
Avstrijska Humana se je najprej na Dunaju spoprijemala s podobnimi težavami kot zdaj slovenska podružnica v Ljubljani. »Ker je šlo za novost, prisotnost naših zabojnikov na dunajskih ulicah ni bila zakonsko urejena, zato smo jih morali umakniti na zasebna zemljišča v mestu,« je pojasnila predstavnica podjetja Katharina Feldmann. »Nato so stekla pogajanja z mestno oblastjo, ki je uvidela potrebo po naših storitvah. Skupaj s strokovnjaki ter predstavniki mestne administracije smo oblikovali ustrezen zakonski okvir in zabojnike vrnili na ulice.«
»Seveda je res, da je bilo veliko odvisno od dobre volje posameznikov znotraj dunajske administracije, ki so bili naklonjeni naši zamisli,« je dodal Henning Mörch iz Humane. Tega razumevanja pa v MOL za zdaj očitno (še) ni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.