Borut Mekina

 |  Mladina 12  |  Politika

Kdo je pisal blejski sporazum?

Odgovor: tisti najeti zastopnik javnega interesa, ki je cerkvi odstopil tudi pokljuške gozdove

Janez Metelko, skriti avtor.

Janez Metelko, skriti avtor.
© igor zaplatil/fotodokumentacija delo

Pri nastajanju spornega sporazuma med cerkvijo in prejšnjo vlado o vrnitvi Blejskega otoka RKC je sodeloval upokojeni vrhovni sodnik Janez Metelko. Metelka je leta 2005 pravosodni minister Lovro Šturm najel kot zastopnika javnega interesa v upravnih sporih, povezanih z denacionalizacijo, za kar je v treh letih dobil več kot 60 tisoč evrov, kot kažejo odgovori, ki smo jih prejeli z ministrstva za pravosodje. Metelko je po telefonu svojo vlogo priznal, kaj več pa ni hotel razkriti. Dejal je, da bo vse pojasnjeno v kazenskem postopku, ki ga zahteva Mladina. Da pa bi za ukvarjanje z blejskim sporazumom od vlade oziroma od ministrstva za kulturo dobil plačilo, je zanikal. Ali je sodeloval pri pisanju blejskega sporazuma, smo pisno vprašali tudi Šturma, vendar odgovora nismo prejeli.
Kot je znano, je z omenjenim sporazumom prejšnja vlada cerkvi podarila še tri preostale nepremičnine na Blejskem otoku, otok pa ji je dala zastonj v najem za 45 let. Vse to z izgovorom, češ da gre za poravnavo pred strasbourškim sodiščem. Ker pa je jasno, da strasbourško sodišče nepremičnin cerkvi ne bi moglo vrniti, je Mladina že novembra lani na ljubljansko tožilstvo vložila ovadbo zoper bivšega ministra za kulturo zaradi zlorabe uradnega položaja. Okrožna državna tožilka Tamara Gregorčič je sporočila, da je tožilstvo od pravobranilstva, vlade in kulturnega ministrstva že prejelo dokumentacijo o primeru, za katero je zaprosilo, to pa pomeni, da se bo o kazenskem pregonu zoper Vaska Simonitija odločilo v kratkem.
Da je tako imenovani blejski sporazum po vsej verjetnosti ničen, saj država svojih nepremičnin ne more kar tako podariti cerkvi, je po nekajmesečnem preučevanju in posvetovanjih z državnim pravobranilstvom prejšnji teden ugotovilo tudi novo ministrstvo za kulturo. Ministrica Majda Širca je na tiskovni konferenci, podkrepljeni s strokovnim mnenjem dveh profesorjev z ljubljanske pravne fakultete, dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca, napovedala vložitev tožbe za razveljavitev sporazuma. Že samo to, da sporazum vsebuje določbo, po kateri se je država odrekla temu, da ga bo spodbijala pred sodišči, naj bi pomenilo, da je dogovor neveljaven in v nasprotju s slovensko zakonodajo.
Pri tej zgodbi doslej ni bilo odgovorjeno le še na eno, morda ključno vprašanje: kdo je tako očitno sporen sporazum v imenu države sestavil in kdo se je s cerkvijo pravzaprav pogajal, če se sploh je? Pri pregledu map na kulturnem ministrstvu dokumentacije o tem - zanimivo - niso našli. Okoliščine nastanka sporazuma so bile hudo nenavadne. Simoniti na primer trdi, da je bil vladni sklep »sprejet po običajnem postopku, podvrženem vsem zakonskim zahtevam in proceduram«, stranka SDS pa, da je »ministrstvo za kulturo v sporazumu z blejsko župnijo pripravilo sporazum, ki ga je prejšnja vlada sprejela in potrdila kot skladnega z interesi države«.
Pričakovali bi torej, da so pri pripravi dogovora sodelovale vse pristojne službe. A kot je znano, pri nastajanju besedila niso sodelovali ne državno pravobranilstvo, ne vladna zakonodajna služba, ne zakonodajna služba na ministrstvu za kulturo. Dokument je do podpisa nosil oznako tajnosti interno, po pooblastilu vlade Janeza Janše pa je sporazum podpisal bivši kulturni minister v ravno tako zanimivem času: takoj po volitvah. Če bi poskušali rekonstruirati uradno plat, bi morali ugotoviti, da se je blejski sporazum dva dni pred vladno obravnavo enostavno pojavil v vladnih prostorih. A ker Simoniti seveda ni pravnik in sporazuma ni mogel sestaviti sam, mu ga je moral nekdo napisati. Bivši minister trdi, da se je posvetoval z nekaterimi pravnimi strokovnjaki.
Če je besedilo sporazuma, ki je tako očitno napisano v korist cerkve, sestavil Metelko, potem lahko podvomimo tudi o strokovnosti nekaterih drugih njegovih odločitev, ki so bile ravno tako povezane z vračanjem premoženja cerkvi. Metelko je denimo od Šturma dobil v reševanje zadeve, v katerih je državno pravobranilstvo vložilo tožbe na upravnem sodišču zaradi varstva javnega interesa v denacionalizacijskih zadevah. Pred letom 2005 se je državno pravobranilstvo denimo postavilo po robu vračanju zemljišč cerkvi v Triglavskem narodnem parku (TNP). Toda leta 2005 je Metelko v tem primeru ravno tako odločil v prid cerkve. Dokler zadeve ni prevzel on, je državno pravobranilstvo nasprotovalo vrnitvi 3000 hektarjev pokljuških gozdov cerkvi. A že v prvem letu službovanja je »najeti« Metelko v imenu države tožbo, presenetljivo, umaknil. Tako je ljubljanska nadškofija postala lastnica desetine TNP.
Ob imenovanju Metelka leta 2005 so se v javnosti pojavile različne špekulacije, zakaj ga je Šturm najel, od teh, da je takšno imenovanje nezakonito, do onih, da bo Metelko v korist cerkve umaknil tožbe, ki so jih za varstvo javnega interesa vložili državni pravobranilci. Šturm je tedaj dejal, da gre le za »vihar v kozarcu vode«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.