Jure Erznožnik

26. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Družba

Čilost do konca

Raziskovalci ugotavljajo, da k dolgoživosti pripomorejo skromna prehrana, telesna aktivnost, duševni mir in druženje. Dodati je treba še čisto okolje in spolno aktivnost.

Pred natančno enim letom smo ob smrti 110-letnega Lazara Ponticellija, enega zadnjih vojščakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni, v Mladini poročali, da jih je na vsem svetu ostalo še deset. Danes, leto po tem, ugotovimo, da jih 365 dni ni preživela šesterica, ostali so torej še štirje. Deset dni po objavi našega članka Deset vztrajnih bojevnikov, 21. marca lani, je v starosti 110 let odšel Ukrajinec Jakup Satar, za njim 27. maja 2008 še 107-letni nemški Madžar Franz Künstler, nato 27. junija 109-letni Italijan Francesco Chiarello ter 26. oktobra njegov rojak, 110-letni Delfino Borroni, 4. novembra 108-letni tedaj najstarejši Avstralec Sydney Lucas in 10. januarja letos William Stone iz grofije Devon v Angliji. Štirje preživeli do današnjega dne so torej 108-letni Claude Choules, Anglež v Avstraliji, 110-letni najstarejši avstralski moški John Campbell Ross, 17. junija 1898 rojeni 111-letni Harry Patch iz grofije Sommerset in 112-letni Henry Allingham, najstarejši Evropejec in najstarejši Anglež vseh časov, ki bo, upajmo, 6. junija letos praznoval 113. rojstni dan. Vsi našteti staroste pa na našem planetu niso brez družbe, več kot sto let starih ljudi je bilo leta 2005 po vsem svetu skoraj 300 tisoč, leta 2050 pa naj bi jih bilo po predvidevanjih Združenih narodov celo 3,7 milijona. Po enega stoletnika na 3189 prebivalcev ima danes Francija, na 3555 prebivalcev Japonska in na 3845 prebivalcev Združene države. Kitajska ima kljub ogromnemu številu prebivalcev le enega stoletnika na skoraj 75 tisoč prebivalcev (!), Slovenci pa imamo po podatkih Statističnega urada 117 stoletnikov, torej enega na 17 tisoč prebivalcev. Tu pa niso le stoletniki, obstajajo še superstoletniki, ljudje, ki so stari več kot 110 let. Teh naj bi bilo na svetu okrog sto, nekaj več kot 80 preverjenih, torej z rojstnim listom, in še kakih 20, katerih datum rojstva je uganka. Na prvem mestu so Američani, ki jih je okrog 30, nato Japonci z 22, Italijani z devetimi, razen štirih v Kanadi in enega v Avstraliji, so vsi drugi Evropejci iz Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Španije, Portugalske, Belgije, Švice in Poljske.
Okinava, otok rekordov
Na Japonskem med skoraj 130 milijoni prebivalcev živi 36 tisoč starejših od sto let, zanimiva pa je njihova razporeditev. V najjužnejši prefekturi Okinava, ki jo sestavlja skoraj tisoč kilometrov dolga veriga več sto otokov, posebej pa na otoku Okinava, ki leži na pol poti med japonskim otokom Kjušu in Tajvanom v Vzhodnokitajskem morju, je koncentracija stoletnikov največja na svetu; tam živi po en stoletnik na 2857 prebivalcev. Edinstven je primer vasi Ogimi na severu Okinave, kjer je bilo nekaj časa od 3500 prebivalcev kar 430 moških in žensk starih več kot 80 let in 12 stoletnikov, to pomeni en stoletnik na 292 (!) prebivalcev. Čeprav je fotograf revije National Geographic David McLain presenetljivo število stoletnikov zaznal še na Sardiniji in v kraju Loma Linda v Kaliforniji, je Ogimi na prvem mestu daleč pred vsemi.
Na pojav naj bi bili prvi opozorili Američani, saj je bila po letu 1945 Okinava 27 let pod njihovo administracijo. Številni ameriški in tuji raziskovalci so zadnja desetletja skušali pojasniti ta pojav dolgoživosti, a dlje od skromnega življenja, zdravega prehranjevanja, zadostnega gibanja in druženja jim ni uspelo priti. Med drugim so poskušali ugotoviti, zakaj Evropejci in Američani pri sto letih večinoma le še vegetiramo, Japonci pa so še živahni, plešejo, nekateri celo še vozijo avto in so spolno aktivni. A dlje od že omenjenih razlogov niso prišli. Dr. Bradley Wilcox, specialist za geriatrijo na harvardski medicinski fakulteti, je pred leti za časnik Detroit Free Press pojasnil, da noben posamezen dejavnik ni v celoti »odgovoren« za dolgoživost, pač pa gre za ravnotežje dejavnikov, kot pri štirih nogah stola: zmerno prehranjevanje, redno gibanje, duhovna blaginja in vsakodnevno druženje. Starejši prebivalci vasi Ogimi se dejansko vsak dan družijo in igrajo kriketu podobno igro, poplesavajo in si nekajkrat na dan vzamejo čas za kratek spanec. Poleg tega, da živijo v skoraj rajskih krajih med peščenimi plažami in neprehodnim pragozdom, si medsebojno pomagajo, v vas pa se priseljuje vse več mladih, ki si želijo mirnega življenja. Raziskovalci pojava so prepričani, da je skrivnost dolgoživosti predvsem v tradicionalnem in že desetletja nespremenjenem načinu prehranjevanja: tofu, alge, ribe.
Okinava pa je hkrati zaradi priljubljenosti hitre hrane in tobaka med mladimi tudi na prvem mestu v državi po debelosti in številu primerov raka na pljučih. Stoletniki in drugi starejši prebivalci zmajujejo z glavami in mlade opozarjajo, da jih lagodno življenje lahko tudi ubije.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.