2. 4. 2009 | Mladina 13 | Politika
Marr/Medvedjev
Ruski predsednik zahodnim novinarjem kaže svoj prijazni obraz, ruske novinarje pa ubijajo, mar ne?
Britanski BBC je v Rusijo poslal svojega novinarja Andrewa Marra z namenom, da opravi daljši pogovor z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Namesto odločnega intervjuja (v slogu Frost/Nixon mogoče?) je publika dobila paket povsem piarovsko naravnanih odgovorov, ki jih je v rednih intervalih spremljalo globoko prikimavanje novinarja Marra. Ko se je slednji vrnil domov, je, nezavedajoč se lastnega poraza, za spletno stran BBC-ja spisal še sebi najljubše vtise o predsedniku in že v naslovu prispevka izpostavil, da Medvedjev razume medije. BBC je iz intervjuja izluščil del predsednikovega odgovora glede umorov ruskih neodvisnih novinarjev in citat obesil na veliki zvon. Gre za besede: »Na žalost novinarji, kot drugi državljani, trpijo zaradi zločincev. Ne verjamem, da so vsi ti primeri politično motivirani. Toda včasih gre za politično maščevanje, o tem sem popolnoma prepričan.« Človek se ni mogel pripraviti niti do tega, da bi izrekel besedo 'umor'. Kar pa je Marr gladko spregledal.
Nemogoče se je sprijazniti s polovičnim priznanjem Medvedjeva, da v Rusiji obstajajo politično motivirani umori. Gre za namerno metanje peska v oči. Umori neodvisnih novinarjev in zagovornikov človekovih pravic so del sistema strahovlade, ki bdi nad državo in izvaja smrtno kazen nad tistimi, ki ga ogrožajo. O tem je bilo v Rusiji prelitega že veliko črnila in krvi. Na nagrobnikih niso vklesana samo velika imena, kot je Ana Politkovska. Avgusta lani je policija v pokrajini Ingušetija pridržala novinarja in lastnika minorne opozicijske spletne strani, Magomeda Jevlojeva; medtem ko je bil v priporu, so ga ustrelili v glavo. Uradno je šlo za nesrečo. Ingušetski notranji minister Musa Medov je bil zaradi suma v sodelovanju pri umoru odpuščen, potem pa ga je 30. decembra 2008 Medvedjev imenoval na mesto zveznega inšpektorja na ruskem notranjem ministrstvu. Namesto da bi bil Medov sodno preganjan, je bil na koncu dejansko povišan, in to ni osamljen tovrsten primer. V Rusiji je bilo od začetka leta 1992 do danes ubitih 50 novinarjev in urednikov ter neznano število zagovornikov človekovih pravic, fizično nasilje in smrtne grožnje pa so pravzaprav vsakdanjost. A statistični podatki ne povejo veliko, razumeti je treba, kako to poteka.
Marca 2000 je Juri Budanov, ruski polkovnik v Čečeniji, svojim vojakom naročil ugrabitev osemnajstletne domačinke Elze Kungajeve. V svojem štabu jo je dve uri posiljeval in pretepel do smrti. Sodišče mu je dosodilo 10 let zapora, kar še danes velja za enega izmed res redkih primerov, da je ruski častnik odgovarjal za vojni zločin. Budanova so 15. januarja predčasno izpustili iz zapora zaradi lepega vedenja (odsedeti bi moral še 18 mesecev). Štiri dni kasneje je odvetnik Elzine družine in glasni kritik ruskih zločinov v Čečeniji, Stanislav Markelov, javno protestiral zoper predčasno izpustitev Budanova. Po tiskovni konferenci v osrčju Moskve se je napotil proti postaji podzemne železnice v spremstvu Anastazije Baburove, novinarke neodvisnega časopisa Nova Gazeta, za katerega je svoj čas pisala tudi Politkovska. Na ulici ju je neznanec oba pokončal s strelom v glavo. Ob treh popoldan, dober kilometer stran od Kremlja. Po navajanju ruske predstavnice mednarodne organizacije Human Rights Watch Tatjane Lokšine je bilo Markelovo ime v Čečeniji »sinonim za upanje na pravico«. In v bistvu gre prav za to. Ni poanta v eksekuciji petdesetih novinarjev, temveč v procesu postopnega ubijanja upanja. Stare metode.
Dva dni po tem tragičnem dogodku je Elena Milašina v uvodniku Nove Gazete z naslovom Ni nas strah zapisala: »Po umoru Ane Politkovske, s katero je bil Stanislav Markelov tesno povezan, smo spoznali, da bi številni izmed nas - novinarji časopisa, odvetniki in aktivisti - lahko bili naslednji. Nismo bili edini, ki smo razumeli sporočilo, ki nam ga je poslal režim.«
Britanski The Economist je januarja poročal iz Moskve: »Medvedjev je obljubil, da se bo boril proti zakonskemu nihilizmu v Rusiji. Toda ne on in ne Putin nista črhnila ene besedice o umoru Markelova in Baburove.« Je pa Medvedjev v pogovoru z Marrom obljubil, da bo dal intervju za Novo Gazeto. Kar je BBC v dokončni posmeh ruskim neodvisnim novinarjem objavil kot ekskluzivno novico.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.