Erik Valenčič

2. 4. 2009  |  Mladina 13  |  Svet

Donosni zapori

V ZDA je upravljanje zasebnih zaporov v polnem razmahu

Številna podjetja v ZDA zaradi recesije že zapirajo vrata, eni od gospodarskih panog pa se še vedno nasmiha sreča. Katastrofa je ni niti oplazila, nasprotno, kriza ji kvečjemu prinaša dobiček. Vodilna predstavnica te panoge doma in v svetu je korporacija GEO Group. Vodstvo podjetja je pred nekaj dnevi objavilo podatke o rezultatih poslovanja v zadnjem četrtletju lanskega leta; v poročilu je zapisalo, da je podjetje ustvarilo 20 milijonov dolarjev čistega dobička. Celotni dobiček leta 2008 presega 61 milijonov dolarjev in je skoraj še enkrat višji kot leto poprej. George C. Zoley, ustanovitelj in vodja podjetja GEO, optimistično napoveduje povečanje obsega storitev. Posel cveti in obeti za prihodnja leta so odlični. Ta posel se imenuje upravljanje in vzdrževanje zasebnih zaporov.
GEO je resnično ogromna korporacija. V ZDA ima v lasti okoli 50 zaporov, nekateri od njih delujejo tudi kot »centri za odstranjevanje tujcev«, s svojimi storitvami pa je prisotna še v Avstraliji, Veliki Britaniji in Južnoafriški republiki. Kot navaja vodstvo, GEO nadzoruje nič manj kot 25 odstotkov svetovnega poslovanja z zasebnimi zapori. Samo z ameriško vlado je podjetje v zadnjih dvanajstih letih sklenilo pogodbe v vrednosti 588 milijonov dolarjev. Za nastanitev osumljenih zločincev in t. i. nelegalnih priseljencev korporacijo najemata urad zveznih šerifov (US Marshals Service) in agencija ministrstva za domovinsko varnost, ki je pristojna za migracije (Immigration and Customs Enforcement - ICE). Ameriški zapori v lasti družbe GEO za zdaj razpolagajo z 62.000 ležišči, od tega jih je 3000 »rezerviranih« za migrante. Prav ti so tako rekoč vedno večja tržna niša. V zadnjih šestih letih je število zaprtih nezakonitih migrantov naraslo za 65 odstotkov; po navedbah agencije ICE je povprečna dnevna populacija zaprtih nelegalnih priseljencev lani dosegla število 31.345. To število pa bo v prihodnje le še naraščalo, zato je podjetje z vlado že sklenilo nove pogodbe. Kot je na spletni strani podjetja GEO zapisal njegov ustanovitelj in predsednik George C. Zoley, bodo leta 2009 in 2010 v svojih zaporih zagotovili dodatnih 8000 le-žišč. »Naše poslovne enote še naprej zagotavljajo dobre operacijske in finančne rezultate in potrebe po naših storitvah ostajajo velike (...) Zelo smo optimistični glede nadaljnjih poslovnih priložnosti,« je poudaril Zoley.
Pregled poslovanja družbe kaže na pogosto zelo prijateljske odnose med vodstvom podjetja in nekaterimi državnimi uslužbenci; pravzaprav ti odnosi sodijo že kar pod oznako korupcija. Leta 2006 je direktor oddelka za kaznilnice v zvezni državi Kolorado Nolin Renfrow podjetju pomagal pri sklenitvi pogodbe o prevzemu 1500 zapornikov. GEO si je od tega posla obetal 14 milijonov dolarjev na leto, Renfrow pa v zameno za uslugo milijon dolarjev nagrade. Državna revizija je ugotovila, da gre pri vsem skupaj za »konflikt interesov in zlorabo javnega zaupanja«. Okrožni tožilec se je odločil, da Renfrowa ne bo sodno preganjal, in vse, kar se je zgodilo, je bilo to, da je Kolorado razveljavil pogodbo z družbo GEO. Nekoliko bizarnejši primer se je potem pripetil v zvezni državi Washington. Avgusta lani je podjetje napovedalo, da bo tamkajšnji zapor do septembra 2009 opremilo z dodatnimi 1575 ležišči. Štiri mesece zatem je vladna agencija ICE objavila, da v Washingtonu išče zasebnega pogodbenika, ki bi lahko nastanil 1575 zapornikov, s tem da bi morala biti dodatna ležišča zagotovljena najpozneje do septembra 2009. Ko je inštitut CorpWatch, ki preiskuje koruptivna dejanja ameriških korporacij, zaprosil za pojasnilo, mu je predstavnica agencije ICE Lorie Dankers zagotovila, da je »podobnost«, kar zadeva število postelj in datum, zgolj naključna: »Namigovanje, da gre za kakršno koli povezavo ali posredovanje internih informacij, bi bilo napačno.«
Poleg omenjenih kontroverznosti je bilo podjetje GEO zadnja leta pogosto tarča javnih kritik zaradi obupnih razmer, ki vladajo v njegovih kaznilnicah. Zvezni tožilci so septembra 2008 vložili kazensko prijavo zoper glavno upravnico zapora v Tacomi v Washingtonu Sylvio Wong. Ta je »zavestno in namerno zavajala predstavnike agencije ICE« glede usposobljenosti novih paznikov. Med letoma 2003 in 2005 jih je bilo zaposlenih sto, pri čemer ni nihče preveril njihovih kazenskih kartotek ali jih ustrezno izuril za opravljanje nalog. Wongova je krivdo priznala in po navedbah inštituta CorpWatch dejala, da je »bila pod velikim pritiskom« vodstva podjetja, naj »čim prej zaposli nove varnostnike«. Univerza Seattle University School of Law in nevladna organizacija OneAmerica sta medtem v isti kaznilnici opravili intervjuje z zaprtimi nelegalnimi priseljenci, ki so pričali, da so obroki hrane nezadostni, pogosto pa je hrana tudi pokvarjena. Enako je z zdravstveno oskrbo. V zvezi s tem vlada ne izvaja konkretnega nadzora. Najbolj tragična pa je zgodba iz leta 2007, ko je mlado dekle v teksaškem zaporu napravilo samomor, potem ko so jo pazniki zaprli v celico z moškimi kaznjenci, ti pa so jo pretepli in posilili. Podjetje je njeni družini izplačalo 200.000 dolarjev odškodnine.
S povečevanjem revščine v ZDA je mogoče pričakovati, da bo stopnja kriminala narasla in s tem tudi število zapornikov. Zaradi recesije ne bo nič manjši niti dotok t. i. nelegalnih priseljencev. Potrebnih bo še veliko dodatnih ležišč. In kar je najočitneje: ker so številne zvezne države tako rekoč na pragu bankrota, upravljanje zaporov zanje pomeni vse težje breme. Privatizacija državnih kaznilnic tako postaja vedno bolj sprejemljiva rešitev za vse - razen seveda za zapornike.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.