2. 4. 2009 | Mladina 13 | Svet
Kdo bo koga?
Pod krinko altruizma in solidarnosti poskušajo voditelji držav predvsem doseči za svoje države najboljši položaj. Protekcionizem je pravilo, ne izjema.
Nikakršnega jamstva ni, da bo proizvajalec avtomobilov Renault potem, ko se bo povpraševanje po avtomobilih po ukinitvi spodbud za zamenjavo starih vozil z novimi zmanjšalo, zaprl 400 delovnih mest doma pri Parizu in jih ohranil v Novem mestu (na fotografiji).
© Borut Peterlin
Po tekočem traku so v zadnjih dneh pred vrhom skupine 20 najbolj razvitih in hitro rastočih držav (G20), ki je bil včeraj v Londonu, voditelji v različnih časopisih po svetu objavljali članke s svojimi stališči. Ameriški predsednik Barack Obama se je v svojem članku, ki so ga objavili vodilni časopisi po vsem svetu, zavzel, za »drzno, obsežno in koordinirano ukrepanje«. Nemška kanclerka Angela Merkel je v članku Načrt za izhod iz krize skupaj s predsednikom nizozemske vlade Janom Petrom Balkenendejem napisala, da razmere za mednarodno sodelovanje še nikoli niso bile boljše, kot so zdaj. Naredimo, kar je potrebno za svetovno rast, je svoj članek naslovil francoski predsednik Nicolas Sarkozy, tudi on poudarja, da je treba krizo reševati usklajeno. Podpredsednik kitajske vlade Wang Qishan je imel objavljen članek v britanskem Timesu. Seveda je on tudi izrazil prepričanje, da je sedanje težave treba reševati z okrepljenim sodelovanjem in usklajevanjem mednarodne skupnosti. Dejansko pa so prav ti članki dokaz, da se politiki za kaj več kot načelne deklaracije ne morejo dogovoriti, saj si rešitve vsak razlaga po svoje, v korist svoje države, hkrati pa nobeden nima recepta, kako svet izvleči iz sedanje krize.
Veliko držav je po izbruhu krize že protekcionistično povišalo uvozne dajatve ali pa podjetjem zagotovilo subvencije, ki rušijo konkurenco na trgu. Po podatkih Svetovne banke je od novembra lani, ko je bil prvi vrh G20 v Washingtonu, 17 članic te skupine sprejelo 47 ukrepov za omejevanje trgovine. Rusija je recimo uvedla uvozne dajatve za rabljene avtomobile, Kitajska je poostrila standarde za uvoz hrane, Indija je prepovedala uvoz kitajskih igrač. Argentina je poostrila pogoje za pridobitev dovoljenj za uvoz avtomobilskih delov, tekstila in usnjenih izdelkov. Veliko držav, vključno z Avstralijo in ZDA, subvencionira proizvodnjo avtomobilov in zagotavlja državno pomoč prodajalcem avtomobilov. Američani imajo »Kupuj ameriško«, Francozi protekcionistično ščitijo enajst strateško pomembnih sektorjev - to so predvsem energetske družbe, informacijska tehnologija, vojaška industrija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.