2. 4. 2009 | Mladina 13 | Politika
Pazi, kako pišeš!
Delo je upravičeno predčasno odpoklicalo dunajskega dopisnika, ker je kritiziral Janševo vlado?!
Matija Grah: »Po tej sodbi je lov na novinarje odprt.«
© Matej Leskovšek
Slaba štiri leta potem, ko je uprava Dela, d. d., z mesta dunajskega dopisnika odpoklicala Matijo Graha, se je končalo sojenje na prvi stopnji. Sodišče je v celoti zavrnilo Grahov tožbeni zahtevek in s tem morda celo postavilo precedens za vse prihodnje sodne spore med novinarji in njihovimi delodajalci. V škodo novinarjev.
Spomnimo. Matija Grah je kot Delov dopisnik v Avstriji, razumljivo, pokrival tudi teme, ki se tičejo tamkajšnje slovenske manjšine. Poleti leta 2006 je Schlüssel-Haiderjeva vlada vložila ustavni zakon o dvojezični topografiji, Grah pa je do tega zakona, tako kot slovenska manjšina, zavzel negativno stališče. Sprejetje ustavnega zakona bi namreč pomenilo znatno moralno, neizbežno pa tudi dejansko poslabšanje pravic slovenske manjšine. Poleg tega bi sprejetje takega zakona v resnici poslabšalo tudi položaj Slovenije kot zaščitnice manjšine, nasproti Avstriji. Nasprotno pa Janševa vlada na uradnem Dunaju ni protestirala in ustavnemu zakonu ni nasprotovala, prej nasprotno. Grah zato ni več pisal kritično le o takratni avstrijski oblasti, pač pa tudi o slovenski, še posebej o stališčih slovenskega zunanjega ministrstva in takratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. To pa je bil tudi čas, ko je domača vladajoča desnica že prevzela časnik Delo. Janši zvesti nadzorniki so za predsednika uprave imenovali Danila Slivnika, odgovorni urednik pa je postal Peter Jančič. Grahove kritike odnosa slovenske vlade do avstrijskega ustavnega zakona je prav Jančič kmalu označil za neizpolnjevanje kriterija objektivnega obveščanja javnosti, Slivnik je to seveda razumel kot nesposobnost. In Grah je bil predčasno odpoklican. Slovenska vlada pa je nedolgo zatem svoje stališče do ustavnega zakona spremenila in mu, kot prej Grah, odtlej nasprotovala tudi sama ...
Grah je potem proti Delu vložil tožbo na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in jo kot rečeno izgubil. Sodba pa vsebuje vsaj dva momenta, ki v primeru pravnomočnosti sodbe lahko na dolgi rok pomenita poslabšanje položaja novinarjev v razmerju do njihovih delodajalcev. Predvsem to velja za pravico do pisanja po lastni vesti. Matija Grah je bil namreč odpoklican na podlagi negativne ocene njegovega dela, ki jo je pripravil njegov odgovorni urednik. Ocena pa je bila negativna, ker naj Grah ne bi izpolnjeval kriterijev objektivnega obveščanja pri pisanju člankov in ker naj bi bili drugi novinarji namesto njega prisiljeni pisati članke, torej opravljati tudi njegovo delo. To je potem predsednik uprave okvalificiral kot nesposobnost, kar je eden od zakonskih odpovednih razlogov pogodbe o delu oziroma v našem primeru pogodbe o dopisništvu. Sodišče je odločilo, da je bil odpovedni razlog utemeljen in posledično utemeljena tudi odpoved dopisniške pogodbe. Težava pa je v tem, da se sodišče niti v času dveletnega sojenja niti potem v sami sodbi sploh ni ukvarjalo s preverjanjem izpolnjevanja oziroma neizpolnjevanja kriterijev objektivnega obveščanja. Odgovor na to vprašanje bi jasno izhajal iz samih člankov, ki so edini možni materialni dokaz novinarjeve nesposobnosti, ki lahko potem služi kot odpovedni razlog. Ali kot pojasnjuje Grah sam: »Sodišče se s tem vprašanjem sploh ni ukvarjalo. Kateri članki niso ustrezali kriterijem objektivnega obveščanja, ni znano. Nihče sodišču sploh ni predložil domnevno spornih člankov, le jaz sam sem predložil edina dva članka, zaradi katerih me je odgovorni urednik takrat poklical v Ljubljano na zagovor. Eden je bil analitični komentar z naslovom Ali slovenski parlament kaj ve?, v katerem sem bil kritičen do slovenske vlade, ker se ni odzvala na sporni ustavni zakon. Drugi pa je bil intervju s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem se je intervjuvanec zelo kritično izražal o dejstvu, da je takrat slovenska vlada celo podprla ta zakon.« Vprašanje je, kako je intervju kot novinarski žanr lahko neobjektiven, da o komentarju, ki je po naravi subjektiven žanr, sploh ne govorimo. O tem ni govorilo niti sodišče, o tem se sploh ni spraševalo. In v tem je očitno protislovje, saj je sodišče odločilo, da Grah res ni izpolnjeval kriterija objektivnega obveščanja javnosti, ni pa povedalo, v katerih člankih.
In drugi problem, ki gre prav tako na škodo novinarjev? Nespoštovanje 21. člena zakona o medijih, ki je nekakšna varovalka pred političnimi in drugimi pritiski na novinarje. Takole pravi tretji odstavek tega člena: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« In Grahu se je zgodilo prav to, saj mu na Delu nikoli niso očitali stališč, ki bi bila v nasprotju s programsko zasnovo dnevnika Delo. Njegova stališča do avstrijskega ustavnega zakona in ravnanja slovenske politike so bila v skladu s programsko zasnovo časopisa. Niso pa bila v skladu s stališči takratnih vodstvenih kadrov pri njegovem delodajalcu, ki so bila sicer enaka stališčem vladajočih strank.
»Po tej sodbi je lov na novinarje odprt. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi novinarju očitno zadostuje, da urednik oceni, da je novinarjevo pisanje neobjektivno, predsednik uprave to okvalificira kot odpovedni razlog iz nesposobnosti, potem pa oba to samo še ponovita na sodišču. Tega jima sploh ni treba dokazovati,« še dodaja Grah, ki se bo na prvostopenjsko sodbo seveda pritožil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.