9. 4. 2009 | Mladina 14
Kako zaščititi boga?
Resolucija Sveta za človekove pravice ZN, sprejeta na predlog muslimanskih držav, je nevarno posegla v pravico do svobode govora
Po večletnih burnih razpravah je konec marca Svet za človekove pravice ZN v Ženevi sprejel resolucijo, ki uvršča »sramotenje religij« med kršitve človekovih pravic. Besedilo je v imenu islamskih držav pripravil Pakistan. »Islam pogosto in napačno povezujejo s kršitvami človekovih pravic in terorizmom,« je zapisano v sprejeti resoluciji. Zato resolucija poziva države, naj storijo vse za zavarovanje religioznih prostorov in svetišč in kaznujejo tiste, ki izražajo ali spodbujajo nestrpnost do etničnih in verskih skupnosti. Poleg arabskih in afriških držav, ki imajo večino v 47-članskem svetu, so resolucijo podprle še Kitajska, Rusija in Kuba.
Četudi gre za nezavezujočo resolucijo, ki je pravzaprav priporočilo vladam glede ukrepanja ob kršenju človekovih pravic, pa so se zaradi nje vznemirili v 180 nevladnih organizacijah iz več kot 50 držav. S posebno peticijo so pozvali diplomate k umiku resolucije, »saj bi lahko bila v nekaterih državah zlorabljena za utišanje in ustrahovanje borcev za človekove pravice, prebivalcev manjšinskih religij in drugih drugače mislečih posameznikov«. Alexa Papadouris, direktorica Krščanske solidarnosti, je še dodala, da »resolucija pomeni napad na svobodo izražanja, svobodo verovanja in varuje vlade, ne pa posameznikov«, Bennet Graham, predstavnik Becketovega sklada pa, da v resoluciji »ne gre za človekove pravice, ampak za politiko, kar je sramotno«.
Predstavniki evropskih držav so vseskozi nasprotovali resoluciji, ki so jo islamske države pripravljale že od leta 1999. Vsebinsko je namreč v nasprotju z »diskurzom o človekovih pravicah«, ki temelji na deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1946 in ki varuje posameznika, ne pa skupnosti ali religije. A tokrat so bili preglasovani. Zanimivo pa je, da so nekatere evropske države na zagovor pravice do izražanja »pozabile« leta 2005, ko so danski, za njimi pa še nekateri drugi evropski mediji objavili karikature muslimanskega preroka Mohameda in razbesneli muslimane od Alžirije do Malezije.
Seveda obstaja tanka meja med pravico do svobode izražanja in odgovorno uporabo te pravice, vendar naj bi bilo mnenje Evropske unije o tem vprašanju vseeno zelo jasno. Tako je bil junija lani jasen tudi Andrej Logar, veleposlanik Slovenije pri Uradu ZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi, ki je v imenu EU dejal, da Unija vztraja »pri zagovarjanju in zaščiti pravice do svobode govora ...«, zato države članice EU ne morejo podpreti besedila, ki »preusmerja pozornost od svobode izražanja k omejevanju te svobode«.
Slovenija resolucije, prav tako kot druge države EU, ni podprla.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.