16. 4. 2009 | Mladina 15 | Politika
Nedolžen Rožman, nedolžna uradna cerkev ...
Okrožno sodišče v Ljubljani je dokončno rehabilitiralo medvojnega ljubljanskega škofa
SS-general Erwin Rösener in škof Gregorij Rožman
© Arhiv Mladine
Okrožno sodišče v Ljubljani je ustavilo kazenski postopek zoper nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, ki je bil po vojni obsojen sodelovanja z okupatorjem. Vrhovno sodišče je namreč zadevo pred letom in pol vrnilo v ponovno sojenje in Rožmana tako že takrat dejansko rehabilitiralo. To je sedaj prvostopenjsko sodišče le še potrdilo črno na belem. Mrtvim namreč ni mogoče soditi.
Rožmanov proces je bil sicer vrnjen v ponovno sojenje zaradi bistvenih kršitev postopka in ne zaradi vsebinskih razlogov. Temu, da je bil Rožman prisoten na obeh prisegah domobrancev, ne oporeka nobena zgodovinska struja. Prav na Rožmanovo pobudo so med 2. svetovno vojno sploh nastale vaške straže, iz katerih je potem nastalo domobranstvo. Domobranci pa so potem na bežigrajskem stadionu v Ljubljani Hitlerju prisegli brezpogojno zvestobo z naslednjimi besedami: »Prisegam pri vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino ...«
Rehabilitacija škofa Rožmana pa je več kot le rehabilitacija cerkvenega dostojanstvenika. Rožman je bil med 2. svetovno vojno namreč na čelu slovenske RKC, zato je njegova rehabilitacija hkrati simbolna rehabilitacija uradne slovenske cerkve. Ta je, razen odpadniških duhovnikov, ves čas podpirala okupacijske sile. Kadar ne na glas, pa potiho. Ali kot je pred časom za Mladino dejal nekdanji domobranec Stane Kirn: »Cerkev je ustvarila domobrance in belo gardo.« V belo gardo pa so začele novačiti prav župnije. Pot do rehabilitacije Rožmana in s tem do brezmadežnosti cerkve pa ni bila lahka. RKC si je zanjo prizadevala od osamosvojitve naprej, uspela pa šele v teh dneh, torej po skoraj dveh desetletjih in več kot šest desetletij po prvotni obsodbi. RKC je v tem času trikrat vložila zahtevo za obnovo postopka in tako izčrpala vsa pravna sredstva. Ker ni bilo uspeha, pa ji je na pomoč priskočila še vlada Janeza Janše. Konec leta 2005 je namreč izključno na željo cerkve spremenila zakon o kazenskem postopku. In sicer tako, da je za določen čas vlaganje zahteve za varstvo zakonitosti v imenu duhovnikov, duhovnic, redovnikov in redovnic omogočila tudi »zakonitim zastopnikom njihovih registriranih verskih skupnosti«. Spremembo je vladajoča koalicija poskušala takrat opravičiti s celo vrsto primerov, ki naj bi bili primerni za rehabilitacijo. Dejansko pa je bila vložena le ena, in sicer zahteva za varstvo zakonitosti v Rožmanovem procesu. Prejšnja vlada tako ni zgolj spreminjala zakona na željo ene izmed verskih skupnosti, pač pa celo zgolj za potrebe ene same zadeve. Rezultat je zdaj tu, zgodovina je spremenjena.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.