7. 5. 2009 | Mladina 18
Zmrzovanje?
Količina ledu na celotni Antarktiki naj bi se povečevala
Antarktika, ki obsega približno desetino vsega kopnega na Zemlji, je dom kar 90 odstotkov svetovnega ledu, temu primeren pa je tudi tamkajšnji delež svetovnih zalog pitne vode. Če bi se ves ta led stopil, bi morska gladina narasla za 60 metrov. Opozorila o dvigu morske gladine zaradi podnebnih sprememb temeljijo na predvidevanjih, da se bo led na Antarktiki talil. Ker so podatki za celinski del Antarktike zaradi majhnega števila raziskovalnih postaj in merilnih inštrumentov dokaj skopi, znanstvenikom zagotavljanje verodostojnih podatkov za vso celino povzroča precej težav. Podatki iz raziskovalnih postaj na Antarktičnem polotoku, ki je edino območje z dovoljšnim številom merilnih postaj za reprezentativen prikaz sprememb, kažejo, da se ozračje pospešeno segreva. »Na Antarktičnem polotoku se je ozračje v minulih 50 letih v povprečju segrelo za več kot 2,5 stopinje Celzija. Če to primerjamo s svetovnim povprečjem dviga temperature v zadnjih sto letih, ki je približno 0,7 stopinje Celzija, vidimo, da je številka zares velika,« je v Mladini pred nekaj meseci povedal Peter Skvarča, vodja glaciološkega oddelka argentinskega Inštituta za Antarktiko.
Za druge dele Antarktike so podatki skopi. Ekipa znanstvenikov z Washingtonske univerze v Seattlu je nedavno objavila raziskavo, v kateri je s povezovanjem podatkov iz meteoroloških postaj in satelitov ter na podlagi tega ustvarjenega statističnega modela ugotovila, da se je povprečna temperatura na Antarktiki zadnjih 50 letih v povprečju zviševala za 0,12 stopinje Celzija na desetletje, kar je primerljivo z zvišanjem povprečne temperature na celotni južni polobli. Vendar naj bi večina tega segrevanja potekala na zahodni strani celine, ki je štirikrat manjši od vzhodnega. Nekateri deli vzhodne Antarktike pa naj bi se v zadnjih desetletjih bistveno ohladili. Nedavno objavljeno poročilo Znanstvenega odbora za raziskovanje Antarktike omenja »precejšnje ohlajanje« na območju južnega pola.
Zanimive so tudi ugotovitve glede količine »morskega« ledu, torej ledenih plošč, ki nastajajo z zamrzovanjem morske vode. Na območju Antarktičnega polotoka smo bili zadnje desetletje priča razpadanju velikih površin morskega ledu, kot je na primer Larsenova plošča, nedavno pa tudi Wilkinsova plošča. Vendar se po trditvah vodje glaciološkega programa Avstralske antarktične divizije dr. Iana Allisona količina morskega ledu na vsej celini ni zmanjšala. Kot je povedal za časnik Australian, je porast morskega ledu na območju Rossovega morja, zgolj enega od delov vzhodne Antarktike, več kot nadomestil izgube na zahodnem delu celine v minulih 30 letih. Meritve znanstvenikov z avstralske razi-skovalne postaje Davis na vzhodu Antarktike kažejo, da je bila maksimalna izmerjena debelina morskega ledu lani z 1,89 metra največja v minulem desetletju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.