7. 5. 2009 | Mladina 18
Izkoriščani za nedoločen čas
Zakaj je največ zaposlitev za določen čas prav v šolstvu?
Vsaj tretjina v šolstvu zaposlenih žensk je v delovnem razmerju za določen čas
© Klemen Ilovar
Sociologinja dr. Valerija Korošec je v nedavnem komentarju v Mladini opozorila, da je eden od razlogov, zaradi katerih se želijo Slovenci čim prej upokojiti, nenehni krč, v katerem se je znašel delovni narod. Za to naj ne bi bila odgovorna le negotova gospodarska situacija, temveč tudi šikaniranje, mobing ter vse pogostejše zaposlitve za nedoločen čas, ki so še pred krizo poskrbele za negotovost.
Zaposlitve za določen čas naj bi bile, kot je opozorila Koroščeva, najbolj množične v šolstvu. Sociologinji dr. Tanja Rener in dr. Ana Kralj sta v članku Poklic posebne vrste, ki je bil objavljen v zborniku Med javnim in zasebnim. Ženske na trgu dela., ugotovili, da je vsaj tretjina v šolstvu zaposlenih žensk v delovnem razmerju za določen čas. To je dvakrat več od povprečnega deleža vseh zaposlenih za določen čas v Sloveniji. Analizirali sta le ženske zaposlitve, saj je področje vzgoje in izobraževanja eno najbolj feminiziranih poklicnih področij ne le pri nas, temveč tudi v tujini.
Podobno ugotavljajo tudi v šolskem sindikatu (SVIZ). Zaposlovanja za določen čas je vse več, v osnovnih šolah narašča od leta 2000, leta 2006 pa se je povzpelo že na dobrih 30 odstotkov. A težava ni le v zaposlovanju za določen čas, temveč tudi v zaposlovanju za deset mesecev. Delodajalec namreč z učitelji sklene pogodbo od septembra do junija, jih čez poletje, ko ni pouka, pusti brez dohodkov, saj jim v tem primeru ne pripadata plačan dopust in nadomestilo za čas brezposelnosti, jeseni pa jih spet zaposli za določen čas na drugem delovnem mestu, s čimer se spretno izogne zakonskim omejitvam, da je lahko zaposleni v delovnem razmerju za določen čas na istem delovnem mestu največ dve leti. Res je sicer, da delodajalci na ta način pogosto rešujejo težave, povezane z različno velikimi generacijami otrok. A Renerjeva in Kraljeva sta našli učiteljice, ki so bile - z minimalnimi prekinitvami - za določen čas zaposlene tudi sedem ali devet let.
Zakaj je negotovost učiteljskega poklica tako visoka? Kot domnevata raziskovalki, zato ker so v veliki večini »žrtve« takšnih zaposlitev, pritiskov in izsiljevanj mlajše ženske, ki se, tudi zaradi strahu pred izgubo službe, ne povezujejo in organizirajo, da bi spremenile svoj položaj. Sicer pa se s težavami soočajo tudi učiteljice in učitelji, ki podiplomsko študirajo. Ker vsi delodajalci ne želijo dobro izobraženih (in s tem bolje plačanih) zaposlenih, marsikateri študira »skrivaj«. »Pri zaposlitvah za določen čas se takšni učitelji ne morejo v celoti in neobremenjeno posvetiti pedagoškemu delu, saj so ves čas pod pritiskom iskanja boljše, varnejše zaposlitve, kar vpliva na kakovost njihovega dela in torej posredno šolstva v celoti,« pravi Sandi Modrijan iz SVIZ-a.
Toliko bolj skrb zbujajoče je, ker je delodajalec velike večine učiteljev - pa tudi denimo zaposlenih v socialnem varstvu, kjer je situacija podobna - država. SVIZ se je s šolskim ministrom Lukšičem že pogovarjal o tem, minister za delo Svetlik pa je javno spregovoril o španskem primeru, kjer so začeli delodajalci zaradi slabše delovne učinkovitosti sami opuščati zaposlovanje za določen čas. A konkretnih rešitev še ni in vprašanje je, ali jih bodo v sedanjih gospodarskih razmerah sploh našli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.