14. 5. 2009 | Mladina 19 | Politika
Zgledovati se po EU?
V Sloveniji se pri zaposlovanju v javni upravi vedno pojavljajo očitki o zaposlovanju prijateljev, znancev in strankarskih pripadnikov. EU ima sistem, ki to preprečuje. Le prenesti bi ga bilo treba v Slovenijo.
Tako kot v Sloveniji tudi v ustanovah Evropske unije uradnike zaposlujejo na podlagi javnih razpisov. Vendar pa je postopek natančno razčlenjen, predvsem pa centralno voden. Nove uslužbence namreč izbirajo s testi (concours), kjer so ključni znanje in sposobnosti. Ti testi so vedno v enakem formatu, oblika in tip vprašanj sta enaka.
Kandidate izbirajo v treh delih. Prvi del je predizbor, v drugem uspešni kandidati iz prvega dela pišejo test s svojega strokovnega področja, v zadnjem delu pa sledi še ustni del preskusa znanja. Na test se je mogoče prijaviti na spletni strani urada za izbor kadrov (Evropskega urada za izbor osebja EPSO), kjer je tudi navedeno, kdaj in kje ga je mogoče pisati.
EPSO ob vsakem razpisu navede, koliko delovnih mest je odprtih in kolikšen delež kandidatov bo glede na doseženo število točk uspešno opravil kateri del. Tisti, ki so izpit uspešno opravili, pravijo, da je res veliko odvisno tudi od sreče. Potrebna je vztrajnost, saj bolj malo kandidatov že v prvem poskusu opravi izpit. Evropska ustanova, v kateri je zaposlena večina evropskih uradnikov, je Evropska komisija.
V Evropski komisiji v pisarni predstavnika za stike z javnostmi dela tudi Slovenka Mojca Erjavec, ki se je za izpit (opravila ga je leta 2007) učila predvsem iz knjig, je tudi magistrica evropskih študij. Pravi, da so naloge v prvem delu logične, tipov nalog se je mogoče naučiti vnaprej, za to so na voljo posebne knjige, vzorčni testi so objavljeni na spletni strani EPSO, v medijih pa je treba spremljati, kaj se dogaja v EU. Večji problem kot snov je po njenih besedah čas. Za pisanje testa je namreč čas omejen, zaradi tega je časovni pritisk velik. Koliko časa imajo kandidati na voljo, je odvisno od razpisa samega, posredno ga določa število delovnih mest, ki so razpisana, kategorija delovnih mest in podobno.
Drugi del je namenjen poznavanju posameznih strokovnih področij (ekonomija, pravo, prevajanje in drugo). Kandidati morajo v tej fazi pogosto med več odgovori najti pravilnega (tako imenovani MCQ: multiple choice questions), včasih je treba napisati tudi esej ali predlog projekta. V tem delu imajo kandidati več možnosti, da res pokažejo svoje strokovno znanje. Uspešne kandidate v tretjem delu izpraša še komisija, v kateri sedi pet do šest članov. Ta komisija poleg znanja preverja tudi znanje jezikov, komunikacijske sposobnosti kandidata, ali je primeren za delo v skupini ali mu bolj leži individualno delo, s praktičnimi primeri in vprašanji »kaj bi, če bi« preverjajo, kakšne sposobnosti odločanja ima in podobno.
Po tretjem delu EPSO objavi seznam kandidatov, ki so test uspešno opravili. Do tega seznama imajo dostop vse ustanove in uradi v EU. Ko hočejo zaposliti novega uradnika, nekaj izbranim kandidatom po elektronski pošti pošljejo poizvedbo ali jih pokličejo po telefonu in jih vprašajo, ali jih posamezno delovno mesto zanima. Z drugimi besedami: ko ustanova potrebuje novega uslužbenca, je izbor že opravljen.
Mojca Erjavec meni, da z osebnimi povezavami in poznanstvi izpita ni mogoče opraviti, pa tudi zaposlitve tako ni mogoče dobiti. Na izpitnih polah so navedene le šifre kandidatov, tudi v tretjem delu imajo člani komisije natančno določena pravila za ocenjevanje znanja kandidatov. Enako velja tudi za razgovore za delovna mesta.
Evropski varuh človekovih pravic Grk Nikiforos Diamanduros kljub temu prejme kar precej pritožb neuspešnih in neizbranih kandidatov. Po njegovih besedah je urad za izbor kadrov med ustanovami z največ pritožbami zaradi tega, ker izda veliko število odločb, saj vsako leto teste, ki so potrebni za sprejem v službo v evropskih ustanovah, opravlja kar 60 tisoč kandidatov, v vseh jezikih, zato je velika verjetnost, da pride do napake ali nesporazuma. Računalniške teste lahko hkrati rešuje tudi 25 tisoč kandidatov.
Nekatera delovna mesta v evropskih ustanovah so na voljo na podlagi kvot za posamezne države članice, pred kratkim so recimo prvi del izpita že pisali kandidati za uradnike iz Hrvaške.
Mojca Erjavec pravi, da se je za službo v evropskih ustanovah odločila, ker jo EU zanima že vse od študija, rada dela v mednarodnem okolju, spoznava različne ljudi, različne kulture, ker verjame v EU. Med senčnimi platmi svoje službe pa omenja oddaljenost od družine, prijateljev v Sloveniji, dolge delovnike, prilagajati se je treba različnim navadam in kulturam. »Biti moraš močan, da se v tem Babilonu ne izgubiš,« pravi. Enako natančno kot postopek izbora ljudi za službe so določena tudi pravila za napredovanje evropskih uradnikov.
Tudi v evropskih ustanovah ni vse idealno, tudi tam je med zaposlenimi kar nekaj umazanih igric, skakanja v hrbet, namernega oviranja in drugih podobnih nečednosti. Švedi, ki bodo s prvim julijem za pol leta prevzeli predsedovanje svetu EU, niso brez razloga med prednostne naloge svojega predsedovanja uvrstili razprav o izboljšanju učinkovitosti dela v evropskih ustanovah, o odpravi ovir, ki so posledica nesoglasij in slabih odnosov med direktorji posameznih direktoratov, bojev za prestiž med posameznimi sektorji in podobno. Čeprav so na papirju vse države članice enakopravne, je po petih letih od širitve Evropske unije na visokih položajih še vedno zelo malo uradnikov iz novih članic.
V evropski komisiji pojasnujejo, da je v evropskih ustanovah lani dobilo zaposlitev 42 Slovencev. V evropski komisiji so zaposlili 22 Slovencev, v evropskem parlamentu sedem, na sodišču evropskih skupnosti v Luksemburgu štiri, v svetu EU tri, po dva pa v odboru regij, računskem sodišču in ekonomsko-socialnem odboru. Po podatkih EPSO je na seznamu kandidatov, ki so uspešno opravili izpit in čakajo na zaposlitev, 3200 ljudi, od tega 51 Slovencev. Prav zdaj pa končujejo pripravo seznama Slovencev za prevajalce, na katerem bo 39 kandidatov za zaposlitev. Ko bo ta seznam objavljen, bo na službo v evropskih ustanovah čakalo 90 Slovencev z opravljenim izpitom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.