14. 5. 2009 | Mladina 19
Če ne zlepa, pa zgrda!
Nekateri sivolasi in golobradi (spet) sanjajo o revoluciji, nekdo drug pa jo - tako je videti - hoče uresničiti.
Dr. Spomenka Hribar, filozofinja in sociologinja
© Borut Krajnc
Tako je Janez Janša napovedal sprejetje spremenjene ustave Republike Slovenije! Če koalicija ne bo hotela sodelovati pri spreminjanju in glasovanju o po njegovih zahtevah spremenjeni ustavi - za katero je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina -, jo bo sprejelo »ljudstvo«. Ljudstvo na referendumu? Tega Janša ni omenil, tudi ni bilo razumeti, da misli ljudstvo na volitvah. Glede na primerjavo, ki jo je dal, namreč protestnike na ulici, je mogoče sklepati edino na tako »ljudstvo«, na katerega mislimo, ko rečemo, da se je komu zgodilo »ljudstvo«. Ne le tokrat, od nekdaj igra Janša na populizem. Da pravzaprav dejansko misli tudi na takšen način sprejetja ustave, je razvidno iz odgovora na novinarsko vprašanje, ali se namerava dogovarjati s Pahorjem, torej s koalicijo, na kar je odgovoril, da je čas za partnerstvo s Pahorjem že minil ... Če se ne nameravaš - glede ustave - pogovarjati in dogovoriti, si pripravljen na tako ali drugačno nasilje in nasilje že imaš v svojem programu kot eno od (skrajnih) možnosti: recimo ljudstvo na ulici ...
Da je ustavo treba prilagoditi, smo slišali že neštetokrat: da je treba spremeniti to ali ono, vstaviti to ali ono, izpustiti to ali ono ... Velikokrat so bili ti predlogi tudi povsem neutemeljeni - brez teh sprememb bi ustava mirno lahko ostala takšna, kot je. So pa nekatere spremembe, za katere bi lahko rekli, da bi bilo dobro, če bi bile - niso pa nujne. Vendar je neko dejstvo, ki nujno zahteva tudi ustavno opredelitev, namreč danes gre za bistveno spremenjen položaj Slovenije glede na leto 1991, ko je bila sprejeta naša prva ustava. Gre za to, da ustavno določimo svoje mesto in ravnanje v evropskih in drugih povezavah, svojo nacionalno suverenost in soodvisnost od teh povezav; do kod se prostovoljno, suvereno, sami odrekamo nekaterim kompetencam in jih prenašamo na te povezave, in od kod naprej si ne pustimo »diktirati« - če povem preprosto. To je temeljno, kar moramo artikulirati! Kar si moramo sami - sami sebi - povedati in uzakoniti! Ne bomo na vsako zahtevo take ali drugačne »povezave« takoj poskočili in spreminjali svojih stališč ali celo ustavo samo! Ko smo sprejeli prvo ustavo, smo se komajda osamosvojili in nismo bili še z nikomer »povezani«, zato tedaj ta vprašanja niso bila aktualna in zato tudi ne zajeta v besedilo ustave. Torej je to od tedaj bistvena sprememba, ki zahteva premislek in posodobitev naše ustave v »ustavo 21. stoletja«.
Pobudo za sprejetje posodobljene ustave, »ustave 21. stoletja«, je dal Tine Hribar. Pobudo so sprejeli in podprli vsi štirje predsedniki (države, vlade in parlamenta ter državnega sveta), steklo je dogovarjanje, napisana je bila utemeljitev samega predloga sprememb ustave, le še delovno skupino, ki bi dejansko pripravila osnutek predloga novega ustavnega besedila, bi bilo treba ustanoviti, pa bi se delo začelo. Ampak očitno je predsednik parlamenta tako zaseden, da tega ni zmogel. Minili so debeli trije meseci in - nič. Nesposobnost koalicije ali njena nepripravljenost na nujno delo sama odpira možnost delovanja opozicije.
Tako je pobudo za spremembo ustave prevzel Janez Janša. Res ni pomembno, kdo prevzame pobudo za neko delo, ki mora biti opravljeno! Toda predlogi sprememb, ki jih ponuja Janša, so povsem drugačni od tistih, ki in kakršni bi morali biti. O vprašanju uveljavljanja suverenosti v povezavah in načinih naše prostovoljne povezanosti (in navsezadnje gre tudi za sam način izstopa iz kakšne »povezave«, če bo preveč posegala v naše življenje!) v njegovih predlogih sprememb ustave ni ne duha ne sluha! Nekatere spremembe, ki jih predlaga, so premisleka vredne, druge pa so take, ki bi - če bi bile sprejete - povsem določno profilirale naše družbeno in politično življenje kot tako in v celoti. Recimo preprosto: so take, ki bi dajale možnost neomejenega trajanja tiste oblasti, ki jih je tudi predlagala. Ali še preprosteje: ustavne spremembe, ki jih predlaga Janša, so pisane njemu na kožo. In če bi bile sprejete, se bi začel čisto nov čas - za kar je potrebno tudi novo ime! »Druga republika«!
Morda bi kdo pomislil, da vendarle pretiravam. Še sama bi pomislila kaj takega, če ne bi bila težnja k avtoritarni oblasti že ves čas po prvih volitvah največja značilnost Janševe metodologije vladanja in njegove politike kot take! Gre za njegovo težnjo po popolnem obvladovanju vsega našega družbenega in političnega življenja in je torej kot taka totalitarna. Gre za totalitarizem v »razmerah demokracije« - pri čemer se ta »demokracija« zelo čudno izvaja ..., recimo tudi na »ulici«. Volja »ljudstva« glede neke sporne zadeve (ne kot taka, načelno!) je nad ustavo, ustavo sprejema »ljudstvo«; »ljudstvo«, reducirano na golo preživetje, je alfa in omega vsakega totalitarca, ki se postavlja kot veliki vodja takega »gibanja« z obljubo »kruha in iger«. Od teh obljub na daljši rok ni nič, ker za njihovo izpolnitev tudi ne gre; gre za oblast velikega vodje. Samo to je v igri! In Janša zna manipulirati.
Od časa do časa po osamosvojitvi Janši »uide« kakšna »ideja«, ki kaže v to smer; navadno sem jih sproti analizirala, zdaj naj omenim le dve: ideja/zahteva po zaščiti demokracije, ki se je skrivala v izjavi, da je pri nas »demokracija brez zaščite«. Demokracijo zaščitiš lahko samo z zakonom, Janša pa seveda na to ni pomislil. Druga ideja je bila tista o osamosvojitvi, ki menda še ni dokončana in ki jo je menda treba dokončati »tudi v kulturnem smislu«. »Nedokončana osamosvojitev« je pandan »revoluciji, ki teče«; osamosvojitev, ki je dokončan akt, boš dokončeval naprej lahko le tako, da boš vzgajal, se pravi discipliniral in uniformiral »neosamosvojene«, in demokracijo boš »ščitil« pred lastnimi sodržavljani v lastni državi, ki se je nekoč osamosvojila!
Nekateri sivolasi in golobradi (spet) sanjajo o revoluciji, nekdo drug jo - tako je videti - hoče uresničiti.
Ne vem, ljudje, ali se dobro zavedamo, da smo pravkar doživeli ultimat! Ultimat v lastni državi od lastnega sodržavljana!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.