Več represije ali manj?

Novela zakona o policiji prinaša tudi novo policijsko pooblastilo

Zdi se, da se novela zakona o policiji, ki prinaša povsem novo policijsko pooblastilo »osebnega pregleda«, res ne bi smela sprejemati po nujnem postopku. Razlogi za hitenje so drugje, predvsem v kroničnem pomanjkanju policistov. Če se namreč podatek o 89-odstotni zasedenosti delovnih mest v policiji zdi še sprejemljiv, je problem predvsem v tem, ker je pomanjkanje policistov največje »na terenu«, na policijskih postajah. Na Policijski postaji Sežana, Postaji prometne policije Celje in Policijski postaji Logatec recimo manjka več kot trideset odstotkov policistov, na Postaji prometne policije v Postojni celo 42 odstotkov. Celo na Policijski postaji Ljubljana, ki procesira skoraj tretjino vsega kriminala, manjka skoraj tretjina policistov ...
To so podatki, o katerih opozicija, ki se je noveli zakona ostro upirala, ni govorila. Logično, saj je prejšnja vlada policiste iz notranjosti vztrajno premeščala na schengensko mejo, praznih mest v notranjosti pa zaradi predvolilne obljube o krčenju državnega aparata preprosto ni zapolnjevala. Osredotočili so se raje na novo policijsko pooblastilo osebnega pregleda in koalicijo obtožili večanja policijske represije, uvajanja policijske države ... Na to je opozorila tudi kritična civilna družba, ki se je upravičeno spraševala, zakaj to počne po naravi manj represivna levičarska vlada, uvedbo novega policijskega pooblastila pa označila za legalizacijo dosedanjih zlorab. Državni sekretar na MNZ Goran Klemenčič pravi, da ne gre za legalizacijo zlorab, »ker so se te doslej dogajale, ker to pooblastilo ni obstajalo, pa bi moralo obstajati, ker ga imajo vse policije in ga policija rabi. Zdaj bo tudi povsem jasno, kdaj bo prišlo do zlorabe tega pooblastila, pri varnostnem pregledu, ki je zaradi same narave pooblastila napisan zelo široko, pa je bilo zlorabe praktično nemogoče dokazovati«. Čeprav hkrati priznava, da so policisti doslej dejansko zlorabljali pooblastilo varnostnega pregleda, ker v nasprotnem primeru sploh niso imeli možnosti za pregled sumljivih oseb za zagotavljanja lastne in splošne varnosti, razen če so osebo pridržali. Zato je tudi število varnostnih pregledov v Sloveniji izjemno visoko, baje okoli 30 tisoč na leto, kljub temu da so policisti razmeroma malokrat napadeni. Ta številka naj bi zdaj upadla, tako kot tudi število pridržanj.
In seveda, opozicijo je zmotil tudi novi način imenovanja generalnega direktorja policije. Po novem ne bo več razpisa, so pa zato določeni precej strožji pogoji za to delovno mesto kot doslej, formalne in vsebinske vidike izbora pa bo preverjala neodvisna tričlanska komisija, v katero bo enega člana imenoval kar predsednik republike. Gre res za degradacijo predsedniške funkcije? Na uradu predsednika pravijo, da ne: »Predsednik republike dr. Danilo Türk ne nasprotuje takšni rešitvi. Podobna ureditev velja po Zakonu o javnih uslužbencih, kjer predsednik prav tako imenuje tri člane uradniškega sveta, ki sodelujejo v postopku imenovanj vseh državnih uradnikov na najvišjih položajih.«

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči