Vanja Pirc

 |  Mladina 21  |  Politika

»V tretje gre Rado«

Primorski študentje zahtevajo odstop rektorja dr. Rada Bohinca, ker ni odločno ukrepal zoper nepravilnosti na Fakulteti za management

Rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc in protestnice

Rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc in protestnice
© Vojko Rotar/Primorska.info

V ponedeljek popoldne se je pred rektoratom Univerze na Primorskem pojavila skupina študentov, oblečenih v majice z napisom »V tretje gre Rado«, s katerimi so več kot očitno nagovarjali rektorja univerze dr. Rada Bohinca. Nato so pripravili razstavo vseh časopisnih člankov, ki so se v minulem letu ukvarjali z zgodbo o nepravilnostih na koprski Fakulteti za management, na obok obesili tri lutke in plakat z napisom »Tajkuni«, razprostrli pa so tudi transparente z napisi »Znanje v akciji! 100 %«, »Rektor - direktor, univerza - podjetje« in »So diplome še naprodaj?«.
Študentje so se nato odpravili proti sejni sobi rektorata, kjer je bila takrat napovedana seja skupine, ki je lani na pobudo univerze izvedla nadzor nad Fakulteto za management. Skupina naj bi razpravljala o poročilu, ki ga je maja lani pripravilo posebno delovno telo, ki je pregledalo dokumentacijo in prišlo do zelo kritičnih ugotovitev. V poročilu so zapisali, da je fakulteta vpisovala bistveno več študentov, kot je bilo razpisanih mest, da je stihijsko določala pogoje za vpis in prepis, da je kandidate vpisovala neposredno v absolventski staž, čeprav ta ni opredeljen v zakonodaji, da je bilo ob prepisu do univerzitetnega naziva mogoče priti z le dvema izpitoma in da so nekateri kandidati diplomirali že po nekaj dneh študija. Bohinc je sicer temu poročilu nadel oznako zaupno, zato sta bila senat univerze in javnost septembra lani seznanjena le z nekaterimi ugotovitvami. Medtem je prišlo do preobrata. Študentje so sprožili postopek pri informacijski pooblaščenki in ta je konec marca odločila, da mora poročilo postati javno.
Skupina za nadzor se je v ponedeljek torej sestala zaradi tega poročila. Sestala pa se je tudi zato, da bi obravnavala dodatno gradivo, ki so ga v zvezi z očitanimi kršitvami medtem pripravile različne ustanove in ugotovitvam sicer nekoliko zmanjšujejo težo, ter da bi s pomočjo vse zbrane dokumentacije oblikovala novo, dokončno poročilo. Tega naj bi senat univerze obravnaval naslednji mesec.
Še preden se je seja začela, so dvorano zasedli protestniki. Bili so nezadovoljni, ker je rektor po njihovem neupravičeno prikrival poročilo. Obenem so mu očitali, da je kršil statut univerze in da je s svojim (ne)ukrepanjem dovolil, da je univerza zavajala javnost. Zaradi vsega tega so rektorju izročili odstopno izjavo in ga pozvali, naj se nanjo odzove v petnajstih dneh. Seja je bila nato odpovedana.
Da je primorskim študentom prekipelo, ni presenetljivo. Že lani so glasno opozarjali, da vodstvo univerze ni storilo dovolj, da bi obsodilo nepravilnosti na Fakulteti za management. Uvedlo je sicer nekaj administrativnih ukrepov, sankcioniran pa ni bil nihče. Nekatere podobne zgodbe na Hrvaškem so prišle denimo na sodišče; ravno ta teden je bilo 14 obtoženih, ki naj bi omogočali nezakonit vpis študentom na zagrebški prometni fakulteti, obsojenih na zaporne in pogojne kazni. Pri nas se ni zgodilo nič. Bohinc je dekanu Fakultete za management dr. Egonu Žižmondu celo podaljšal mandat.
V rektorjevem kabinetu pravijo, da Bohinc očitke zavrača kot neutemeljene. Ne trdi sicer, da nepravilnosti v postopkih vpisa na Fakulteti za management ni bilo; te so bile nedvomno ugotovljene. Kot še pravijo v rektorjevem kabinetu, naj bi Bohinc storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Med drugim je na obisk fakultete povabil računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije pa naj bi univerza redno obveščala »in ji na vsako zahtevo tudi odgovorila«. Rektor je pričakoval, da ga bodo pristojni organi seznanili s svojimi stališči in s tem, ali so primer odstopili državnemu tožilstvu, »a ker tega do danes niso storili, domneva, da ni bilo podlag za začetek kazenskih postopkov«. Temu je treba dodati, da protikorupcijska komisija z dosedanjim sodelovanjem Univerze na Primorskem kljub vsemu ni zadovoljna. Po besedah njenega predsednika Draga Kosa je celo zelo nezadovoljna. Komisija je poleg tega organom pregona v zvezi s Fakulteto za management odstopila tri zadeve, pri katerih je obstajal sum kaznivega dejanja, in čeprav se tožilstvo za pregon še ni odločilo, se zdi Kosu malo verjetno, da univerza za to ne bi vedela.
Zdi se, da je prelaganje odgovornosti na organe pregona pripeljalo do tega, da na Fakulteti za management danes trdijo, da nepravilnosti ni bilo. Predsednika Študentskega sveta Univerze na Primorskem Roka Parovela, ki je sodeloval pri nadzoru, so prek odvetnika celo pozvali k preklicu izjav, v katerih je bil kritičen do ugotovitev nadzornikov. Na fakulteti so prepričani, da so jih bremen razbremenili trije dokumenti: pravno mnenje o veljavnosti diplom, mnenje visokošolskega ministrstva in mnenje Sveta za visoko šolstvo. Tudi če bo na koncu zaradi obstoječih tolmačenj zakonodaje ravnanje fakultete sprejeto kot zakonito, pa študentje opozarjajo na nekaj podrobnosti. Najzanimivejša je ta, da je mnenje ministrstva nastalo konec septembra, ko je bila ministrica še Mojca Kucler Dolinar, njen namestnik pa je bil Dušan Lesjak, ki je bil takrat, ko je prišlo do »največjih ''zločinov'' okrog diplom« na Fakulteti za management, prodekan za študijske zadeve na tej fakulteti. To pomeni, da je bil tudi sam odgovoren za takratno dogajanje.
Na protestno akcijo primorskih študentov se je odzval tudi odbor za visoko šolstvo Študentske organizacije Slovenije. Nesprejemljivo se mu zdi, da je prišlo do nespoštovanja osnovnih visokošolskih načel in do hujših kršitev predpisov, ki so vodile v drastičen upad kakovosti, na kar je v ustnem poročilu opozorila tudi ekspertna evalvacijska skupina. Vse to meče čudno luč na diplome te fakultete, pa tudi na tiste, ki opozoril niso poslušali: »Študentski svet Univerze na Primorskem je na nepravilnosti sproti opozarjal, a je bil preslišan.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.