Staš Zgonik

 |  Mladina 21  |  Družba

Pirati vseh dežel, združite se

Piratske stranke rastejo kot gobe po dežju, ene konkretne, druge še ne

»Medijem sem samo povedal, da ustanavljam stranko, nato pa so mediji to sforsirali. Jaz nisem naredil popolnoma nič.« - Robert Pal, ustanovitelj slovenske Piratske stranke

»Medijem sem samo povedal, da ustanavljam stranko, nato pa so mediji to sforsirali. Jaz nisem naredil popolnoma nič.« - Robert Pal, ustanovitelj slovenske Piratske stranke
© Borut Peterlin

Začelo se je na Švedskem v začetku leta 2006. V 36 urah je tamkajšnja Piratska stranka (Piratpartiet) zbrala skoraj pet tisoč podpisov za ustanovitev. Stranka je še isto leto sodelovala na švedskih parlamentarnih volitvah in dobila nekaj manj kot 35 tisoč oziroma 0,63 odstotka glasov, mnogo premalo za uvrstitev v parlament. Število članov je počasi raslo, v prvih dveh letih se jih je nabralo kakih 10 tisoč. Potem pa se je na Švedskem začelo razvpito sojenje upravljavcem spletnega portala za izmenjavo datotek PirateBay. Na dan razglasitve sodbe, 18. aprila letos (sodišče jih je spoznalo za krive), je bilo članov kakih 15 tisoč. V naslednjih 24 urah je stranka dobila več kot devet tisoč novih članov, do konca meseca je število preseglo 40 tisoč. Trenutno so z več kot 46 tisoč člani tretja najmočnejša stranka na Švedskem po številu članov. Po vplivu zagotovo (še) ne.
Stranka daje poseben poudarek trem področjem. Kot prvo, reformi sistema avtorskih pravic. Prepričani so, da je treba v družbi zagotavljati ravnotežje med spodbujanjem avtorjev k ustvarjanju in širjenjem njihovih stvaritev. Izmenjevanje datotek po sistemu P2P bi morali po njihovem mnenju spodbujati, ne pa ga omejevati. »Znanje in kultura sta dobri stvari. Bolj ko si ju delimo, bolj se poveča njuna vrednost,« je zapisano na njihovi strani. Kot drugo, zahtevajo odpravo trenutno veljavnega sistema patentov, ki, med drugim, na področju medicine onemogoča raziskave za nova, morda ne tako dobičkonosna zdravila. Ponujajo tudi jasno alternativo trenutni ureditvi patentov v farmaciji. Financiranje razvoja novih zdravil, ki naj bi ga patentni sistem spodbujal, bi morali po njihovem prepričanju zagotavljati iz javnih sredstev, izsledke raziskav pa javno objaviti. Argumentacija pa je sledeča: Veliko večino prihodkov farmacevtskih družb danes predstavljajo javni izdatki za zdravila. Le približno 15 odstotkov svojih prihodkov pa farmacevtska podjetja porabijo za razvoj novih zdravil. Ali torej »davkoplačevalci« res dobimo maksimalen obseg raziskav za naš denar, se sprašujejo. Ker po izteku patenta cena zdravila zaradi prihoda generikov v povprečju pade za 70 odstotkov, bi vlade, tudi če bi za razvoj novih zdravil namenjale občutno večje zneske kot jih namenjajo farmacevtska podjetja, lahko prihranile velike vsote denarja, tudi do 50 odstotkov zdajšnjih izdatkov za zdravila, zaključujejo. Tretja pomembna točka njihovega programa pa je spoštovanje svoboščin, predvsem pravice do zasebnosti in svobode govora, širjenja informacij, zelo pa poudarjajo tudi potrebo po popolni transparentnosti evropskih institucij. Na bližajočih se volitvah v Evropski parlament si lahko stranka obeta najmanj en sedež, pripravljeno pa imajo tudi že strategijo za švedske parlamentarne volitve prihodnje leto. »Prizadevamo si postati jeziček na tehtnici med dvema političnima blokoma, kar bi nam dalo precejšnjo moč,« je za Mladino povedal namestnik predsednika stranke Christian Engström. Z opazko, da je ime stranke prej ovira kot katalizator za resno dojemanje v javnosti, se ne strinja. »Ime po mojem mnenju kaže, da nas ni strah postaviti se za ideje, ki jih zagovarjamo. Pa tudi pozornost pritegne. Je pa vsekakor tudi ovira za nekatere ljudi. Nekateri slišijo ime in nočejo o zadevi slišati ničesar več. Vprašanje pa je, ali bi bilo zanimanja z njihove strani kaj več, če bi si nadeli drugačno ime
Na Švedskem se je začel val, ki zdaj potuje po vsem svetu. Piratske stranke so že registrirane tudi v Avstriji, Nemčiji, na Danskem in Poljskem, aktivne pa so tudi že v ZDA, Avstraliji, Argentini, Južni Afriki itd. V številnih državah so tik pred formalno organizacijo. Tudi v Sloveniji. Brez kakih predhodnih priprav se je projekta lotil študent biokemije Robert Pal, Ptujčan, ki je tik pred doktoratom na ljubljanski univerzi. »Na forumih se je veliko pisalo o piratski stranki in vsi so govorili o tem, da jo bodo ustanovili. Po nekaj tednih sem spoznal, da vsi samo govorijo in da bom moral to storiti sam. Prelomna točka pa je bila, ko sem v Žurnalu prebral članek, da švedska Piratska stranka kandidira na evropskih volitvah, in uvidel, da dejansko obstaja nek potencial.« Razlog za ustanovitev pa je, kot pravi, da opaža grožnjo internetu, da bo ta preveč padel pod vpliv korporacij. »Treba je ohraniti ravnovesje,« poudarja. Zavzemajo se »za svobodo interneta, brezplačni dostop do informacij, 100% transparentnost državne administracije, pravico do zasebnosti, cenejši dostop do kulturnih dosežkov, postopno ukinitev patentov, svobodno družbo in večje državljanske pravice,« piše na profilu Piratske stranke Slovenije na Facebooku, ki trenutno še vedno velja za strankino bazo. Svoje spletne strani namreč še nima. Na Facebooku je imela stranka sredi tedna približno 600 neformalnih članov oz. »oboževalcev«, večina, pričakovano, mladih, med njimi pa se je znašel tudi predsednik (že skoraj pozabljene) stranke Lipa Sašo Peče. Za formalno včlanitev in s tem za potrebnih 200 članov za formalno ustanovitev stranke se bodo morali interesenti odpraviti na upravne enote. Pal pričakuje, da bodo tudi te podpise zbrali v kratkem, morda še celo ta teden. Pripravili so že tudi statut stranke. Tudi uradno naj bi se imenovala Piratska stranka Slovenije, kratica pa bo skrajšana na PS. Zaveda pa se, da stranki še marsikaj manjka. »Očitajo nam nekonkretnost. Tega se zavedam. Za zdaj niti ne morem ponuditi česa konkretnega. Nimam časa, moram dokončati doktorat. Prizadevam si, da bi aktiviral druge.« Kot pravi, bodo morali člani stranke sami poskrbeti za vsebino, zato je uspeh stranke odvisen od njih. Nad velikim odzivom je precej presenečen. »Medijem sem samo povedal, da ustanavljam stranko, nato pa so mediji to sforsirali. Jaz nisem naredil popolnoma nič.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.