28. 5. 2009 | Mladina 21
Kdo je kriv za tajkune in zadolženost?
Veliko menedžerjev ne bi šlo v menedžerski odkup in podjetij ne bi pretirano zadolžili, če bi jih vlada Janeza Janše pustila pri miru
Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo v Janševi vladi na zadnjem kongresu SDS 9. maja letos treplja Roberta Časarja, člana SDS, ki vodi Luko Koper.
© Borut Krajnc
Neto zadolženost Slovenije je bila po besedah ekonomista Jožeta Mencingerja še leta 2005 nič, konec leta 2008 pa je znašala 10 milijard evrov. Kako je ta dolg nastal, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. Slovensko gospodarstvo je imelo po njegovih podatkih leta 2004 za 15 milijard evrov kreditov, konec leta 2008 pa za 39 milijard evrov. Janez Janša, ki je bil v času, ko je ta zadolženost nastala, predsednik vlade, razlaga, da se ni zadolževala država, ampak podjetja, na katera oblast nima vpliva, saj njihove uprave odločajo, kdaj, koliko in za kaj najamejo kredit. Hkrati tudi izpostavlja, da je bila Slovenija lani še vedno druga najmanj zadolžena država v Evropi. Minister za razvoj v Janševi vladi Žiga Turk pojasnjuje, da so države v Evropi zadolžene povprečno za trojno vrednost bruto domačega proizvoda, ZDA pa celo za 3,5 BDP.
A vedno je treba povedati, s katerimi državami primerjamo Slovenijo, poudarja Mencinger. V primerjavi z Madžarsko, Hrvaško, Irsko, baltskimi državami je Slovenija res manj zadolžena, ampak vemo, v kakšnih težavah so zdaj te države zaradi liberalistične politike, ki so jo nekateri skušali na srečo neuspešno uveljaviti tudi v Sloveniji, pravi Mencinger. Dodaja še, da so v zadnjih treh letih krediti v Sloveniji rasli po 30 odstotkov, »tisto, kar naj bi podpirali, pa po 10 odstotkov«, torej smo imeli kreditno zasvojenost. To z drugimi besedami pomeni, da menedžerji denarja, ki so si ga izposojali, v veliki meri niso uporabljali za vlaganja v razvoj podjetij.
Strinjati se je mogoče z Janšo, da ne gre vseh menedžerjev in vseh podjetij metati v isti koš, a Janša ne pove, da veliko menedžerjev ne bi šlo v menedžerski odkup in podjetij ne bi pretirano zadolžili, če bi jih njegova vlada pustila pri miru, da bi opravljali svoj posel. Plaz menedžerskih prevzemov se je sprožil, ko so predstavniki oblasti in paradržavnih skladov kapitalske in odškodninske družbe z različnimi zahtevami začeli vstopati v menedžerske pisarne. Na muhi so bili predvsem menedžerji, ki so bili na seznamu udeležencev ustanovnega sestanka Foruma 21 pod vodstvom nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Ti menedžerji pred tem niso kazali zanimanja in namere za prevzeme podjetij.
Janša tudi ne pove, da je skupina menedžerjev prevzela podjetja na podlagi kupčij s politiko po sistemu prodaje Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu v zameno za nadzor nad časopisno hišo Delo in Večer. Tu pa je še tretja skupina zadolženih podjetij, ki pa so zadolžena iz drugih razlogov. Gre za državna podjetja, kjer je vlada neposredno na vodilna mesta postavila svoje kadre. Najbolj očitna primera iz te skupine podjetij sta Luka Koper in državna avtocestna družba Dars.
Minister za finance Križanič je prejšnji teden po seji vlade povedal, da imajo slovenske banke za več kot 20 milijard evrov terjatev na podlagi posojil, ki so jih odobrile za menedžerske prevzeme. Ta znesek ustreza približno dvema tretjinama bruto domačega proizvoda - vrednosti vsega, kar vsa podjetja in državljani Slovenije ustvarimo v letu dni. Na tej podlagi je finančni minister ocenil, da »ne gre za štiri ali pet poslov, ampak nek sistem, ki se je vzpostavil v okviru projekta umika države iz gospodarstva v času prejšnje vlade«.
Janša pravi, da nekatera podjetja, ki so se v preteklih letih zadolževala, kljub krizi poslujejo uspešno. Tudi tega mu ni mogoče oporekati. Toda čudno je, da vedno znova zna našteti le dve - Pipistrel in Akrapovič. Nič pa ne reče recimo o Luki Koper in Intereuropi. Dolgoročni dolgovi Luke Koper so se povečali kar za 488 odstotkov. »Ko sem nehal biti predsednik nadzornega sveta in ko je Korelič nehal biti direktor Luke Koper, smo imeli ogromne presežke denarja. V obliki depozitov in v naložbah smo imeli 240 milijonov evrov. Sedaj tega denarja ni več in Luka jemlje kredite. Prej je bila firma minimalno zadolžena, v zadnjih treh letih se je vse obrnilo,« je letos za Mladino povedal odvetnik Miha Kozinc, ki je bil do leta 2005 enajst let član nadzornega sveta Luke Koper. Prejšnji direktor Luke Bruno Korelič pa pravi, da so vedno imeli nekaj sredstev za hude čase. »Vedno smo imeli sredstva, s katerimi bi lahko preživeli dve leti. Zato smo imeli depozite in delniške naložbe. Vse omenjeno so zapravili,« je letos povedal za Mladino. Luko Koper od leta 2005 vodi Robert Časar, ki je član Janševe SDS. Luka je v večinski državni lasti, zaradi tega je od oblasti odvisno, kdo sedi v njenem nadzornem svetu. Janša se ne more izgovarjati, da njegova oblast na vodenje Luke ni imela vpliva. Časar priznava, da se je zadolženost podjetja res povečala za petkrat, toda po njegovih besedah so kredite najeli pravočasno. Zakaj ni mislil na hude čase in ohranil rezerv, ne pojasni. Namesto tega napoveduje še novo zadolževanje, češ da si to Luka lahko privošči.
Podobno se je zgodilo z Intereuropo. Tudi to podjetje je v času Janševe vlade postalo prezadolženo. Konec leta 2005 je imel koncern Intereuropa 200 milijonov evrov lastnega kapitala, upravljal pa je več kot 450 milijonov evrov sredstev in ustvaril skoraj 250 milijonov evrov od prodaje logističnih storitev na leto, imel je prek 35 milijonov evrov neuporabljenega bilančnega dobička. Intereuropa je imela lani 220 milijonov evrov večinoma kratkoročnih posojil. V Intereuropi je sporna zlasti investicija v ruski logistični center, vredna več kot 143 milijonov evrov. Odločitev o tej investiciji je sprejel predsednik uprave Andrej Lovšin - svojo naklonjenost Janezu Janši je med drugim kazal tudi z njegovo sliko v pisarni - mimo soglasja nadzornega sveta. Inter-europa je v času Janševe vlade dobila tudi nov nadzorni svet, v njem so sedeli tudi člani njegove stranke.
Vlada ima neposredni vpliv na vodenje državne avtocestne družbe Dars. Ta družba je imela konec lanskega leta za 2,7 milijarde evrov dolgov, pogodb za najem kreditov pa je imela sklenjenih za slabe 3 milijarde evrov. Proračunski denar za gradnjo avtocest je Darsu začela zmanjševati že Ropova vlada, v času Janševe vlade pa je moral rekordne letne programe gradenj - lanski je dosegel skoraj milijardo evrov - izvajati skoraj izključno s sposojenim denarjem. Hkrati z občutnim povečanjem posojil je prejšnja vlada Darsu s spremembo sistema cestninjenja za osebna vozila zmanjšala vir za odplačilo teh posojil. Cestnina je v skladu z nacionalnim avtocestnim programom edini vir za odplačilo Darsovih posojil. Prejšnji sistem je omogočal, da je Dars z odprtjem vsakega novega odseka avtoceste lahko začel pobirati dodatno cestnino. Vinjete tega za osebna vozila ne omogočajo.
Letos bo Darsu za vračilo posojil zmanjkalo nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, ker bo s cestninami in vinjetami, ki so glavni vir za odplačilo, zbral premalo denarja, piše v novem predlogu letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest v letu 2009, ki ga je vlada pravkar poslala v državni zbor. To pomeni, da bo Dars začel stare kredite odplačevati z najemom novih. Sedanja Pahorjeva vlada predvideva, da si bo manjkajočih 2,6 milijona evrov sposodil v okviru nove zadolžitve za slabih 330 milijonov evrov. Dars mora letos upnikom vrniti za 147 milijonov evrov posojil, s cestnino, vinjetami in drugimi prihodki pa bo zbral le dobrih 144 milijonov evrov. V prihodnjih nekaj letih se bo znesek, ki ga bo moral vrniti posojilodajalcem, naglo povečeval. Če posojilodajalci od Darsa ne bodo dobili poplačanega dolga, se bodo oglasili pri ministru za finance. Vsa Darsova posojila so namreč zavarovana z državnim poroštvom.
Zaradi menedžerskega odkupa prek družbe Merfin se je prezadolžil tudi Merkur. V tej družbi Janševa vlada uprave, ki jo vodi Bine Kordež, ni zamenjala. Merkur je eno najbolj znanih podjetij iz tiste skupine, ki so jih menedžerji prevzeli zato, da bi se izognili razrešitvi iz političnih razlogov oziroma se otresli podreditvi interesom politike. Bine Kordež je menedžer, ki je najbolj neposredno priznal, da bi letel, če se ne bi odločil za menedžerski prevzem družbe. V nemilost Janševe vlade je padel z udeležbo na ustanovnem sestanku Foruma 21. »Država se je odločila, da bo prodala svoje deleže v večjih podjetjih, zato je razumljivo, da so se pri igralcih na trgu, ki obvladujejo ta podjetja, sprožili določeni mehanizmi, da deleži ne bi prišli v napačne roke,« je v jeseni 2007 povedal za Sobotno prilogo Dela. Za koliko se je lani povečala zadolženost Merkurja, še niso razkrili. Merkurjevi menedžerji so za potrebe prevzema leta 2007 najeli kar 350 milijonov evrov posojil. Z menedžerskim prevzemom se je pred zamenjavo in vmešavanjem politike branila tudi uprava Autocommercea, pa tudi uprava kranjske Save. Janez Janša se zdaj izgovarja, da za sporne posle kot predsednik vlade preprosto ni vedel oziroma ljudje, ki jih je njegova vlada nastavila, niso upoštevali navodil. Ob tem pa ima o poslih in dejanjih, ki bremenijo druge, zlasti njegove politične tekmece, izjemno dobre informacije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.