Rojstni dan popularne Štirke

K4, najstarejši slovenski klub

Prva otvoritev K4 13. junija 1984, za šankom Aldo Ivančić, nad šankom video inštalacija

Prva otvoritev K4 13. junija 1984, za šankom Aldo Ivančić, nad šankom video inštalacija
© Siniša Lopojda

Zadnji dve leti smo priča res številnim obletnicam, ki jih na različne načine praznujejo različna društva, institucije in navsezadnje tudi akterji nekoč slavne in - dodamo lahko - danes še slavnejše preteklosti subkulturnih gibanj iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Iz časa torej, ko sta bila Slovenija in njeno glavno mesto še za tako imenovano železno zaveso, ki pa je kmalu po smrti Josipa Broza začela progresivno kazati znake prve korozije. Verjetno ni treba navesti, do česa je pripeljala ta »korozija«, lahko pa z gotovostjo zatrdimo, da smo prvi resni razmah mladinskih subkultur na slovenskih tleh doživeli ravno v osemdesetih letih, v času, ko je povodenj punka pridrla tudi v našo malo podalpsko deželo. Sedaj, ko smo že precej globoko v 21. stoletju, je očitno napočil čas za nekakšno zgodovinsko »revalorizacijo« dogodkov iz osemdesetih let, ki so odločilno vplivali na konstituiranje alternativnih družbenih in umetniških praks v Sloveniji. Je obdobje dvajsetih ali tridesetih let dovolj dolgo za realno, objektivno zgodovinsko in sociološko analizo ali gre zgolj za mitologizacijo preteklosti, za katero skrbijo danes že rahlo priletni in predvsem nostalgično naravnani gospe in gospodje? To vprašanje se mi vedno znova postavlja, kadar v medijih opazim napoved dogodka, povezanega s praznovanjem kakšne obletnice. Primerov je dosti - samo lani in letos je bilo zavidanja vredno veliko obletnic in dogodkov, povezanih z vzponom (in padcem?) nekoč razvpite ljubljanske alternative. Najvidnejši sta bili zagotovo razstava FV - Alternativa osemdesetih, ki je bila pred koncem lanskega leta postavljena v MGLC-ju, in seveda pred kratkim, s številnimi dogodki »podprto«, praznovanje 40-letnice Radia Študent, medija, ki je vsa ta leta podpiral in še zmeraj podpira alternativno dogajanje na vseh ravneh. K tem dogodkom zagotovo sodi tudi dvajsetletnica kluba K4, saj je njegovo delovanje tesno povezano s FV-jem in z Radiem Študent.
Verjetno v Ljubljani in tudi širše v Sloveniji ni alternativca, ki v teh dvajsetih letih ni prestopil praga kluba K4, saj je bil ta nekaj časa zares ena izmed nekoč redkih kalilnic urbane subkulture v Ljubljani in širše. K4 se je v svoji uradni dvajsetletni zgodovini nenehno spreminjal - spreminjali so se njegova fizična podoba (interier, eksterier), njegov program in njegovi obiskovalci, še posebej v času, ko je bila programska shema zastavljena precej široko - takrat se je vrtela glasba za vse okuse, od glasbe za raznolike študentske žure prek metala, punka, funka, jazza do elektronike. K4 se je v zadnjem času, od prvih let novega tisočletja, še posebej profiliral za elektronske žanre in njihove številne podstile. Vsi, ki smo kdaj stopili v K4, se spomnimo njegove zanimive notranjosti, dveh ločenih prostorov, šanka in ostrega vonja po urinu, ki nam je polnil čutilo za vonj, medtem ko smo se približevali WC-jem - ti so bili med obratovanjem kluba, še posebej ob večerih, ko je bil klub poln, v katastrofalnem stanju, vendar to obiskovalcev očitno ni odvračalo od obiska. Še posebej zanimivi so bili koncertni večeri in partiji - v klubu so gostovali najrazličnejši akterji mednarodne, slovenske in nekdanje jugoslovanske glasbene produkcije. K4 je bil tudi prvi klub v Sloveniji, ki je začel prirejati elektronske in rave partije, s čimer mu je uspelo v vseh teh letih pripeljati kulturo elektronske glasbe na zavidanja vredno raven. V klubu so gostovala znana imena s svetovne glasbene scene, na primer Henry Rollins, Jon Spencer Blues Explosion, Asian Dub Foundation, Disciplin A Kitschme (Kojeva londonska epizoda), Atari Teenage Riot, Mouse on Mars, Goldie, številni domači bendi in didžeji, hiphoperji in drugi pripadniki mladinskih subkultur. V tem smislu je klub izrazito pomemben, saj je bil v času, ko je v Ljubljani vladala klubska suša, prava trdnjava najrazličnejših glasbenih in umetniških praks. Hkrati ne smemo pozabiti na Roza večere, ki so se v dolgih letih delovanja spremenili v pravo malo institucijo - K4 je bil prvi klub v nekdanji Jugoslaviji, ki je legalno izvajal večere za gejevsko in lezbično populacijo, kar je bil za tedanje, socialistične čase neverjeten napredek v boju proti homofobiji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,80 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.