4. 6. 2009 | Mladina 22 | Politika
Mednarodni ugled Slovenije ...
... in kršitve človekovih pravic v poročilu Amnesty International
Večinsko prebivalstvo, ki je izselilo romsko družino Strojan
© Borut Peterlin
Slovenija se je znašla tudi v poročilu Amnesty International (AI) za leto 2008, seveda zaradi nereševanja problematike izbrisanih in Romov. Gre za temi, zaradi katerih je Slovenija del poročil AI že leta. Če bi se uredila ta dva problema, bi Slovenija zelo verjetno postala del dokaj elitnega kluba držav, ki jih poročila AI ne omenjajo.
Lani omembe vrednega napredka glede izbrisanih in Romov slovenski Amnesty ni zaznal. Glede slednjih so se sicer pojavili določeni premiki v pozitivno smer, a se to še ne pozna v praksi. V šolskem letu, ki se končuje, so bili namreč uvedeni romski pomočniki, kar je po mnenju AI »pomemben prvi korak v postopku sistemske uveljavitve romskih pomočnikov v izobraževalni sistem«. Problem je v tem, da v praksi institut romskega pomočnika še ne daje rezultatov, saj so romski pomočniki slabo izobraženi, večinoma imajo četrto stopnjo izobrazbe, le redki peto. Tudi bršljinski model ločenih razredov za izobraževanje romskih otrok bi po mnenju AI, kljub drugačnemu namenu, lahko vodil k segregaciji. Problem je predvsem v tem, da se model uporablja kljub temu, da »oblasti niso izvedle neodvisne in temeljite evaluacije modela na osnovni šoli v Bršljinu«. Gre pa, kot rečeno, za korake v pravo smer, česar pa Amnesty v poročilu za leto 2008 ne more trditi za izbrisane. Je pa res, da se je napredek pokazal v začetku letošnjega leta, ko je ministrstvo za notranje zadeve izbrisanim v skladu z ustavnimi odločbami začelo izdajati dopolnilne odločbe in pripravljati poseben zakon. Če na MNZ-ju do konca leta izvedejo, kar so si zadali, bo poročilo AI za letošnje leto glede izbrisa gotovo precej ugodnejše. Čeprav sočasno opozarjajo, da je sprejem zakona in dopolnilne odločbe zgolj začetek reševanja problematike izbrisanih in ne konec, kot govori politika.
Slovenija torej ostaja med državami, kjer so kršitve človekovih pravic tolikšne, da jih Amnesty vključuje v svoje poročilo. In kako se je lani Slovenija odrezala v primerjavi s sosedami in širše v regiji? Vodja projektov v slovenskem AI Blaž Kovač pojasnjuje: »Glede na ugled Slovenije v mednarodni skupnosti in njeno hitro pot v ugledne mednarodne organizacije, glede na to, da je članica EU, članica Sveta ZN za človekove pravice in trenutno celo predsedujoča Svetu Evrope, je dejstvo, da se je Slovenija sploh znašla v poročilu Amnesty International, zelo slab signal za našo zavezo do človekovih pravic. To seveda posredno vpliva tudi na odnos do človekovih pravic v sosednjih državah in nasploh v regiji. Rešitev naših problemov bi bistveno vplivala na rešitev problemov v soseščini, močnejša pa bi bila tudi naša diplomacija, ki ima na tem področju velik interes.« Seveda, Slovenija ima težave, ko sede za mizo z bivšimi jugoslovanskimi republikami in jih uči o demokraciji in človekovih pravicah, saj se mora potem vedno znova soočati z očitki, da je članica EU, pa kljub temu krši človekove pravice skupini več kot 18 tisoč prebivalcev in pa romski skupnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.