Dušan Semolič

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se je prvič dokaj jasno opredelila pred volitvami ...

> Predvsem smo opozorili na velik pomen teh volitev. Na lastni koži smo namreč občutili, da odločitve evropskega parlamenta objektivno vplivajo na zakonodajo posameznih držav, zato tega ne gre podcenjevati. Ne glede na strankarsko pripadnost potrebujemo predvsem poslance, ki bodo občutljivi za mnenje drugih. Preveč je namreč poslancev, ki so samozadostni, ki vedo vse o željah in potrebah delavcev. Tudi v slovenski delegaciji. Naša izkušnja je, da smo se nekajkrat slovenski sindikati enotno opredelili do določene teme, tudi recimo proti direktivi o delovnem času, in o tem obvestili naše poslance, potem pa smo videli, kako so se opredeljevali. Žal velika večina slovenskih evropskih poslancev ni prisluhnila našim prošnjam in zahtevam. Opozarjamo, da gre za pomembno stvar, ne zgolj za opredeljevanje volivcev do tega, komu bodo privoščili bonitete evropskega poslanca.

Želite pa tudi spremembe razmerja med evropsko desnico in evropsko levico. V korist slednje?

> Posamezne poslanske skupine v evropskem parlamentu so politično jasno profilirane in menimo, da bi bil premik k večjemu številu poslancev tistih skupin, ki še zlasti izpostavljajo socialno komponento, dobrodošel v teh kriznih časih. Na evropski ravni bo namreč treba na novo opredeliti nekatera razmerja predvsem v svetu vrednot, potreben je premik od kapitala k ljudem, reforma evropskih institucij ...

Ker so pobude sindikatov naletele na več razumevanja pri poslanskih skupinah, ki pripadajo evropski levici?

> Tako je, to je dokazljivo. A to ne pomeni, da smo se opredelili proti kandidatom iz strank slovenske desnice. Kot v nobeni slovenski ali evropski stranki ni čistega zlata, tako v nobeni ni vse slabo. Je pa relevantno vprašanje, v kateri stranki je več ljudi naklonjenih delavcem, v kateri pa nekoliko manj.

Pa vendar, apelirali ste na slovenske volivce. In če želite, da bi Evropska ljudska stranka imela manj poslancev kot do sedaj, to logično pomeni, naj volivci ne volijo SDS, SLS in NSi, ki delujejo pod njenim okriljem ...

> Morda kdo lahko to razume tudi tako. Vendar je treba najprej povedati, da so poslanci iz te evropske poslanske skupine najbolj pogosto in praviloma glasovali proti predlogom sindikatov. Čeprav nas je določen del te stranke tudi podpiral.

Tudi slovenske stranke so različno sprejemljive za sindikalne predloge ...

> Seveda. A stvari so redko povsem preproste. V prejšnjem mandatu smo bili prvo polovico mandata z desnosredinsko vlado v nenehnem konfliktu glede enotne davčne stopnje. To je bil konflikt o temeljih, kako Slovenijo graditi naprej. A potem je tista vlada od tega le odstopila in smo v nadaljevanju z njo sklenili socialni sporazum. S sedanjo, nekako levosredinsko vlado smo imeli takoj na začetku konflikt o subvencioniranju polnega delovnega časa. Šlo je za manjši konflikt, a smo že demonstrirali pred vlado, kar se v prejšnjem mandatu ni zgodilo. Tudi socialnega sporazuma še ni na vidiku ...