4. 6. 2009 | Mladina 22
Tiha stavka v ‘srcu’ Evrope
Migrantsko vprašanje - kje je Evropska unija?
Gladovna stavka v cerkvi
© Tobias Troll
Sočasno s tekmo med evropskimi političnimi akterji, ki se borijo za prestižne sedeže v glavni bruseljski palači, tiho in pred javnostjo preveč skrito poteka še en boj. Boj tistih, ki nenehno in s potrpežljivostjo že dolgo opozarjajo na težak položaj, v katerem so se znašli, a tako kot v marsikateri drugi evropski državi ostajajo predolgo preslišani in spregledani.
V cerkvi Beguinage, ki stoji v srcu turistov vedno polnega Bruslja, že od 2. aprila poteka gladovna stavka več kot 200 migrantov. Ljudje 'brez papirjev' - sans papier -, kot jih imenujejo v Belgiji, s protestom belgijski in evropski skupnosti pošiljajo sporočilo o svojem neurejenem pravnem statusu, ki njim in njihovim družinam otežuje opravljanje dela in onemogoča normalno življenje.
Vidno shujšani 22-letni Mamoudou Diallo je izgubil že več kot deset kilogramov. Čeprav v Belgiji živi že več let, je še vedno eden izmed 100.000 ljudi sans papier, ki ostajajo brez urejenega statusa. Njegova edina želja je, da bi lahko ostal, delal in »plačeval davke kot vsi drugi«. Več kot 200 protestnikov, mladih in starih, se je združilo v skupnem boju ne glede na svoje kulturno, socialno in religijsko ozadje. Tako je cerkev Beguinage ena izmed redkih cerkva na svetu, ki v svojih prostorih gostijo tudi mošejo, kjer muslimanski migranti opravljajo molitve.
Večina protestnikov, ki prihajajo predvsem iz severne Afrike, Albanije in Turčije, se že več let zavzema za ureditev svojega statusa, a od leta 2000, ko je belgijska vlada podelila dovoljenje za prebivanje 50.000 tujcem, se ni kaj dosti spremenilo. Pred dobrim mesecem, 29. aprila, je v podporo protestnikom cerkev obiskala sestra predsednika belgijske vlade in članica leve Belgijske delavske stranke Tine van Rompuy in poudarila, da je zavzemanje za tiste najšibkejše v družbi nadvse pomembno: »Milijarde in milijarde evrov se namenjajo za reševanje bank, za ljudi pa ne ostane nič.« Čeprav se je tudi belgijski premier in vodja flamske demokrščanske stranke Herman van Rompuy načelno zavzel za reševanje položaja ljudi sans papier, marsikdo dvomi, da bo že tako razdeljena belgijska federalna vlada lahko ponudila kakršnekoli konkretne rešitve. Kaj se bo v tem času zgodilo z gladovalci, ni jasno. Mnogi upajo na najboljše, številni pa postajajo prešibki za upanje.
A Belgija ni edina država v EU, ki se spoprijema z vprašanjem urejanja statusa 'tujcev' znotraj svojih meja. Gre za žgoče vprašanje, ki mu morajo (ali pa mu bodo še morale) politične stranke in vlade vseh evropskih držav namenjati vedno več pozornosti. S prihajajočimi evropskimi parlamentarnimi volitvami pa se je treba vprašati, ali je migrantska politika res še vedno domena nacionalnih držav ali gre za vprašanje, ki potrebuje odgovore na ravni EU. Nova omejevalna antiimigrantska zakonodaja italijanske vlade, ki uvaja ulične patrulje in z zaporno ter s finančno kaznijo kriminalizira migrante, nas sili k premisleku o pomembni vlogi, ki bi jo morale pri reševanju tega vprašanja odigrati evropske institucije. Da EU ob novi italijanski zakonodaji molči, je lahko le še dodaten razlog za premislek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.