4. 6. 2009 | Mladina 22 | Politika
Koga in kako reševati?
Počakajmo z novimi ukrepi do jeseni, je konsenz v EU. Da protikrizni ukrepi začnejo učinkovati, je potreben čas, zato ne gre hiteti z gasilskimi akcijami.
V Sloveniji vlada prek paradržavne Slovenske odškodninske družbe išče rešitev za Muro, kjer je 3300 zaposlenih. Steklarska nova, kjer je delovne knjižice dobilo 300 zaposlenih, je šla v stečaj, ker je paradržavna Kapitalska družba ocenila, da je to najboljša rešitev. KIK Kamnik je v zasebni lasti in zaposleni še čakajo na razplet. V škofjeloškem LTH-ju, ki ima 300 zaposlenih, je občina kot upnica zahtevala stečaj, uprava temu nasprotuje. V ponedeljek je stavkalo 70 zaposlenih Rogaške Les, ker jim direktor Peter Pusser ni izplačal 400 evrov akontacije zapadlih plač. Stavko napovedujejo zaposleni v gostinstvu in turizmu. Za Palomo, ki ima okrog 900 zaposlenih, se je pravkar končal razpis za dokapitalizacijo. Predstavniki vlade so nakazali, da bo država tudi temu podjetju ponudila roko, če bo to potrebno. Če bo treba, bo država priskočila na pomoč tudi Gorenju, je finančni minister Franci Križanič povedal že pred časom. V Gorenju je zaposlenih okrog 11 tisoč ljudi, njegovo vodstvo je v začetku tedna predstavilo skrb zbujajoče podatke o težavah zaradi krize. Maja je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 84.500 ljudi, ki nimajo zaposlitve, kar je dva odstotka več kot aprila.
Ocene, koliko je še podjetij na robu nesolventnosti oziroma stečaja, koliko zaposlenih bo v prihodnjih mesecih še ostalo brez plač, še ni. Na Kadu računajo, da bo Posebna družba za prestrukturiranje (PDP), ki so jo ustanovili za reševanje podjetij v finančnih težavah, na začetku upravljala z 10 do 20 družbami. »Nekako je bilo pričakovano, da se bo kriza poglobila od aprila do jeseni. Zdaj smo na začetku tega slabega obdobja,« je pred kratkim za javno RTV dejal ekonomist Bogomir Kovač. To pomeni, da se bo najbrž še kar nekaj podjetij in zaposlenih obrnilo po pomoč na državo. Na podlagi dosedanjega ravnanja ni mogoče predvideti, koga bo reševala in za koga bo najboljša rešitev stečaj, ker ima slab poslovni model, ker ni možnosti, da bi za svoje proizvode našel dovolj velik trg in podobno. Je pa jasno, da so med glavnimi kriteriji za odločanje med ohranitvijo in stečajem število zaposlenih in razmere v regiji. Kjer je podjetje v težavah eden glavnih delodajalcev, po vsej verjetnosti lahko računa, da bo država pomagala rešiti vsaj zdrave dele, je mogoče sklepati na podlagi povedanega in dosedanjih ukrepanj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.