4. 6. 2009 | Mladina 22 | Politika
Kavboj Pipec in tresoča roka
Bo nova generacija pravnikov spisala novo ustavo ali bo stara generacija obranila staro?
Dr. Danilo Türk, predsednik republike, in Janez Janša, predsednik SDS
© Borut Peterlin
V prejšnjem mandatu je vladajoča desnica na lepem ugotovila, da je kazenski zakonik preživet, in ga v tajnosti in mimo stroke nadomestila z novim. Zgodba se zdaj ponavlja, le da so predlagatelji v opoziciji, preživeta pa naj bi bila kar ustava.
Izkušnje z eksperimentom pri kazenskem zakoniku ne govorijo v prid noveliranju ustave, torej obsežnim in številnim spremembam ustave, ali celo pisanju nove ustave, kot se spodobi za »drugo republiko«. Široka skupina strokovnjakov v novoustanovljenem Svetu za kazensko pravo se je namreč znašla pred dilemo, ali vnašati vrsto popravkov v novi kazenski zakonik ali spisati kar novi novi kazenski zakonik, ki bi bil v bistvu noveliran stari kazenski zakonik. Čez dve ali tri leta utegne tako začeti veljati že tretji kazenski zakonik ... Gre za pomembno področje, ki ima tako velik vpliv, da si nobena država ne more privoščiti amaterizma. A to se je zgodilo v prejšnjem mandatu. Še bolj neprimerno pa bi bilo to početi z ustavo kot najvišjim in najbolj konstantnim aktom. Paketni način spreminjanja ustave oz. ustavna razprava je bila sicer aktualna že v začetku novega tisočletja, a se je povsem izjalovila, saj državni zbor ni podprl skoraj nobenega izmed devetnajstih predlogov ...
A novo ustavno razpravo je pred dnevi neuradno odprl predsednik republike dr. Danilo Türk, s tem ko je k njej povabil predsednika državnega zbora, predsednika vlade in predsednike parlamentarnih strank. Predsednik SDS Janez Janša se je takoj odzval, poudaril, da predsednikovo pobudo razume kot podporo predlogom SDS o ustavnih spremembah, in ga pohvalil, da ni predsednik s »tresočo roko« ... Seveda, prav Janša je s svojimi desetimi predlogi Türka sploh prisilil k odprtju ustavne razprave, ki je sicer morda sploh ne bi bilo. Predsednik republike je namreč, potem ko je pred dobrim letom dni v državnem zboru poslance pozval k ustavnim spremembam glede ustavnega sodišča, svojo idejo pripeljal tako daleč, da se že pišejo osnutki novih ustavnih členov. Za Janšo je bil zato predlog za drugo republiko zdaj ali nikoli. Po uspešnem ustavodajnem postopku glede pristojnosti ustavnega sodišča se verjetno kar nekaj časa nihče ne bi več dvakrat ozrl za tistim, ki zahteva »drugo republiko«.
Dovolj široko strokovno soglasje za bistvene ustavne spremembe se doseže redko, enako je s soglasjem in voljo v državnem zboru, kjer se zahteva najmanj 60 poslancev. In prav je tako, in to je tudi bistvo in na zunaj vidna posledica nenapisanega pravila tresoče roke, ki v zahodnem svetu velja za posege v ustavo. Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Igor Kaučič, ki sodeluje pri najožji izmed treh ustavnih skupin, ki pripravljajo ustavne spremembe glede ustavnega sodišča, pravi: »Gre za misel francoskega ustavnopravnega teoretika iz poznega osemnajstega stoletja, s katero je hotel povedati, da je treba pri spreminjanju ustave ravnati z zadržanostjo. Ustava ni zakon, pač pa temeljna družbena pogodba, in če ni nujne potrebe ali razlogov za posege, se vanjo ne posega. Vse to velja tudi v primeru aktualnih predlogov za spremembo ustave, še zlasti, ker prihajajo s strani politike. V tem je bistvo tega sporočila, ki se pa zdaj politično zlorablja.« O Janševem predlogu, naj se ne oziramo preveč k ustavnim strokovnjakom, ki so spisali aktualno ustavo, pač pa k mladim pravnikom, ki bodo ustavo veselo spreminjali, pa meni: »Če je s tem mišljeno, da avtorji to ustavo čuvajo kot svoje dete, to sploh ne drži. Včasih zasledimo celo več zadržanosti pri tistem delu stroke, ki ni bil zraven pri pisanju ustave.«
Glede na Janševe izjave, kako bo zmaga desnice na evropskih volitvah pomenila, da si ljudje želijo njegovih ustavnih sprememb in druge republike, protagoniste razbremenitve ustavnega sodišča očitno čaka še precej dela in predvsem politične spretnosti, da bi jim uspelo izpeljati sicer povsem pametno in potrebno ustavno spremembo. Če pa bo opoziciji na čelu s SDS v ta ustavodajni postopek uspelo vriniti svoje ustavne predloge, potem se bo sprejem kakršnekoli ustavne spremembe nujno premaknil v negotovo prihodnost. V najboljšem primeru. Še verjetnejši scenarij pa je zaključek ustavne debate brez sprejema ustavnih sprememb v državnem zboru, kot se je to zgodilo leta 2001, ko so zaradi paketnega spreminjanja v vodo padli bolj ali manj vsi predlogi. Ali kot pravi pravosodni minister Aleš Zalar: »Bistveno je, da novi predlogi ustavnih sprememb nikakor ne zaustavijo postopka glede ustavnega sodišča, to bi bila res velika škoda, ker je bilo vanj v zadnjih letih vloženega preveč truda. Razbremenitev ustavnega sodišča je resnično potrebna.« Da gre pri razbremenitvi ustavnega sodišča in predlogih za drugo republiko za dva svetova, meni tudi Kaučič: »Spoznanje o potrebnosti te spremembe je nastajalo nekaj let, da ne rečem desetletje, tako da je ni mogoče primerjati z drugimi predlogi, ki so povsem splošni, nedefinirani in okvirni. Pri večini predlogov sploh ne morem razbrati, kam predlagatelji merijo. Dogaja se podobno kot leta 2004, ko so nekatere parlamentarne politične stranke izkoriščale predvolilni čas s predlogi sprememb, ki so bili kasneje dokazano nepotrebni, da se prikupi določenim volivcem.«
V primeru široke in neuspešne ustavne razprave pa ne bodo vsi enako razočarani. Čeprav se to glede na količino predlaganih ustavnih sprememb sliši paradoksalno, bi bili verjetno še najmanj razočarani v SDS. Ves ta čas bodo namreč povsem brez pravega razloga v središču pozornosti. Kot rečeno, bilo je zdaj ali nikoli, poleg tega je čas evropsko predvolilen, ko je volivce skoraj nemogoče animirati. Predlaganih deset ustavnih sprememb pa je v bistvu deset predlogov in idej povsem politične narave in imajo malo skupnega z ustavo. Gre za zakonodajno in le pogojno ustavno materijo, ki pa nikoli ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če ji ne bi pogumno rekli 'deset ustavnih sprememb za drugo republiko'.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.