4. 6. 2009 | Mladina 22 | Družba
Francozi in mit narodne osvoboditve
Kaj so Francozi prinesli Sloveniji in zakaj so jih Slovenci slavili?
Predsednik vlade Borut Pahor je skupaj s francoskim predsednikom vlade Francoisom Fillonom 11. maja odprl razstavo Napoleon rezhe Ilirija vstan v Mestnem muzeju Ljubljana. Kip cesarja Napoleona je za razstavo posodil pariški muzej Louvre.
© Miha Fras
Že vse od leta 1797 je trajalo Napoleonovo vojskovanje s Habsburško monarhijo, ko je armada francoskega cesarja leta 1809 tretjič stopila v slovenske dežele. Ob prvem prihodu v slovenske dežele leta 1797 je francoska vojska prestrašeno prebivalstvo mirila s posebnimi razglasi v slovenščini. V njih je general Bernadotte obljubljal: »De Franzosi naprej gredo, ni namejneno, ne na vaſhe pershone, ne na vaſhe premoshenje: Oni voſhijo, oni ozhjo de bi v''miru, inu bres ſtraha dobizhke vaſhiga dela, inu vaſhih trudov vshivati mogli.« Tistega leta pa se je v Ljubljani ustavil tudi Napoleon, izselil iz škofijske palače škofa in se v njej odpočil sam. Leta 1805, tj. ob drugem prihodu v slovenske dežele, francoska vojska ni več pokazala tolikšnega razumevanja za lokalno prebivalstvo, saj ga je takrat močno obremenila in izžemala. Prebivalstvo je zato Francoze leta 1809 sprejelo s precejšnjim strahom in odporom, k čemur sta pripomogli tudi dodatna protifrancoska propaganda avstrijskih oblasti in spodbujanje avstrijskega in deželnega domoljubja.
Takrat je zasedba, drugače kot pri prejšnjih »obiskih«, trajala bistveno dlje. Z mirom, podpisanim v Schönbrunnu 14. oktobra 1809, so Francozom pripadli Kranjska, Goriška, Trst in del Koroške. S posebnim dekretom, ki ga je na isti dan izdal sam Napoleon, so ta ozemlja, skupaj s sodnima okrajema Lienz in Sillian na Tirolskem, z Istro, s Hrvaško na desnem bregu Save, z Dalmacijo in Boko Kotorsko, nato štiri leta sestavljala Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano. Okrog 55.000 km2 veliko ozemlje s približno milijonom in pol prebivalcev je tako postalo mednarodnopravno del francoskega cesarstva, vendar ne tudi njegov integralni in konstitutivni del.
Ilirske province, ki so dobile ime po antični Iliriji, so bile ustanovljene predvsem zaradi vojaško-političnih in gospodarskih razlogov. Poseben pomen so imele za izvajanje Napoleonove protiangleške kontinentalne blokade. Hkrati pa je z njimi ustvaril neposredno kopensko povezavo s Turčijo, pomembno gospodarsko in trgovsko partnerico.
Francoska doba
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.