4. 6. 2009 | Mladina 22 | Družba
Maternica v najem
V Sloveniji je nadomestno materinstvo prepovedano, v mnogih drugih državah pa ga legalno izvajajo ali vsaj tolerirajo. Kakšni so argumenti za legalizacijo nadomestnega materinstva in proti njemu in zakaj je sporno, da revne Indijke množično rojevajo otroke za bogate Evropejke?
© Borut Peterlin
Da ženska za nekoga drugega nosi in rodi otroka, je praksa, stara že tisočletja. Iz stare zaveze je znana zgodba o Abrahamovi ženi Sari, ki zaradi starosti ni mogla zanositi, zato jima je otroka, ki je bil spočet z Abrahamovim semenom, donosila in rodila služabnica Hagara. Zgodba je poučna predvsem zato, ker so se odnosi med ženskama po rojstvu otroka zelo zaostrili. Hagara otroka ni hotela prepustiti Sari, nazadnje pa jo je Sara z Abrahamovim dovoljenjem nagnala. Štirinajst let pozneje je Sara po čudežu le zanosila in Abrahamu rodila sina Izaka. Danes, ko so na voljo sodobni načini oploditve z biomedicinsko pomočjo, je nadomestno materinstvo lažje izvedljivo, toda dileme ostajajo enake tistim v Mezopotamiji.
V Franciji že več mesecev poteka ognjevita razprava o spremembi zakona o bioetiki, ki nadomestno materinstvo za zdaj prepoveduje. Državna sekretarka za družino Nadine Morano podpira uzakonitev nadomestnega materinstva v medicinsko utemeljenih primerih, senat pa temu nasprotuje. Poleti naj bi predsednik države Nicolas Sarkozy predstavil svoj predlog spremembe zakona. Do pobud o legalizaciji je prišlo zaradi francoskega para, ki sta do otroka prišla s pomočjo nadomestne matere v ZDA. Po vrnitvi v domovino so ju obravnavali kot kriminalca, deset let pa se po sodiščih borita za to, da bi bila uradno priznana kot otrokova oče in mati.
Francoska intelektualna srenja je razdeljena. Pred kratkim je 82 znanstvenikov, medicinskih delavcev, pravnikov in pisateljev javno nasprotovalo legalizaciji. V peticiji, ki je bila objavljena v časniku Le Figaro, pod njo pa so se podpisali tudi Nobelova nagrajenka za medicino Francoise Barre-Sinoussi, genetik Alex Kahn ter novinarka in pisateljica Laure Adler, so zapisali, da nadomestno materinstvo odpira poti najrazličnejšim možnim zlorabam, in to tudi, če bi bilo dovoljeno le pod izredno strogimi pogoji. Tako lahko ženske med drugim vodi v zaslužkarstvo, v genetsko programiranje otrok, znanstvenike pa v namišljeno vsemogočnost. Poudarjajo, da trpljenje neplodnih parov ne opravičuje tega, da bi pod vprašaj postavili temeljna vodila človekove družbe. Na drugi strani so zagovorniki legalizacije, med njimi znana francoska zgodovinarka in psihoanalitičarka prof. dr. Elisabeth Roudinesco, ki pravi: »Od konca 19. stoletja so nam ob vsaki spremembi, ki se nanaša na družino, pa naj je šlo za vprašanje ločitve ali abortusa, govorili, da bo prišlo do apokalipse, a se to ni zgodilo. Apokalipsa bi bila, če si človeštvo ne bi več želelo otrok.« Eden od argumentov za legalizacijo je, da se tako lažje preprečijo zlorabe in zaslužkarstvo, saj je z regulacijo lažje vzpostaviti nadzor.
Če gre verjeti javnomnenjski raziskavi, ki jo je januarja izvedla agencija Ipsos, legalizacijo podpira 61 odstotkov Francozov, 33 odstotkov pa ji nasprotuje. Zanimiv je podatek, da je 39 odstotkov vprašanih žensk otroka pripravljenih donositi za nekoga bližnjega, na primer za sestro ali prijateljico, le 17 odstotkov pa je to pripravljenih storiti za popolnega neznanca. Če bo nadomestno materinstvo res legalizirano, bo zelo verjetno dostopno le heteroseksualnim parom, pa še to samo v primeru, da ženska otroka ne bo mogla donositi, vsaj eden od potencialnih staršev pa bo moral biti biološki.
V Franciji sicer vsako leto pomoč na klinikah za rodnost poišče 30 tisoč parov, ki imajo težave z zanositvijo, le kakšnih sto pa se jih odloči za nadomestno materinstvo, pri čemer jim otroka donosi in rodi ženska iz ene od držav, kjer je ta metoda legalna. Takšno razmerje je tudi logično, saj je veliko parom mogoče pomagati s sodobnimi metodami zdravljenja neplodnosti, v končni fazi pa z umetno oploditvijo. Problematičen je ozek krog parov, ko ženska nima maternice oziroma ko otroka zaradi zdravstvenih razlogov ne more donositi. Ker so postopki posvojitve dolgotrajni in zapleteni, ti pari edini izhod vidijo v nadomestnem materinstvu. Druga skupina so istospolni pari, ki do otroka ne morejo priti po naravni poti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Kaj je nadomestno materinstvo?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.