Črne policijske kapuce

Uporaba prepuščena presoji operativcev, pravilnika pa ni

Aretacija in črne kapuce

Aretacija in črne kapuce
© Tadej Bernik

Pred dnevi so policisti v črnuškem lokalu Izba aretirali tri ljudi. Šlo je za del širše akcije zoper organizirano kriminalno združbo, policisti, kriminalisti in policijski specialci pa so v njej nosili maske in bili oboroženi z avtomatskim orožjem. To smo sicer že videli, a novo je bilo nekaj drugega, na glave osumljencev so policisti poveznili črne kapuce, to pa je bil prizor, podoben tistim iz Guantanama, kakršnih v Sloveniji ne vidimo pogosto.
Predstavnik policije za odnose z javnostmi Leon Keder pojasnjuje, da je odvzem prostosti eden najnevarnejših policijskih postopkov, še posebej, če gre za organizirane kriminalne združbe, zato »prijetje poteka na podlagi standardiziranih postopkov, ki so ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin načrtovani tako, da kar v največji možni meri odvračajo nevarnost tako od policistov, ki izvajajo uradne postopke, od ljudi, ki so v času izvajanja postopkov policije slučajno na kraju dogajanja, kot tudi od samih oseb, zoper katere izvajamo določene uradne naloge«.¸
Kapuce za osumljence se sicer uporabljajo v treh primerih: »Za zavarovanje policistov v postopkih, zmanjšanje zmožnosti upiranja prijete osebe, pa tudi za zaščito osumljenčeve identitete.« Keder vendarle priznava, da »uporaba kapuce ni določena niti v zakonodaji niti v notranjih policijskih aktih«. Tako je prepuščena presoji vodje operativne akcije na podlagi informacij o tveganosti posamezne akcije. Po naših podatkih je kapuca najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje upiranja aretaciji ali poškodovanja policistov, ki bi ga lahko povzročili prijeti, saj naj bi bili sposobnejši osumljenci tega zmožni tudi vklenjeni.
Kapuce na glavah pa naj bi varovale še nekatere predstavnike državnih organov, ki niso maskirani in bi jih osumljenci kasneje lahko prepoznali, kot recimo vodja kriminalistov, voznik marice in, kot ob omenjeni aretaciji, preiskovalna sodnica, ki je akcijo spremljala. Menda pa tudi niso redki primeri, ko si osumljenci oziroma prijeti sami želijo, da jim policisti prekrijejo obraz za čas poti od kraja prijetja do marice in potem iz marice v prostore za pridržanje. Kapuce sicer uporabljajo samo specialna enota in mobilni kriminalistični oddelki.
Uporaba kapuce za osumljence ni urejena v pravilih zato, ker kapuca ni opredeljena kot prisilno sredstvo. Zaradi tega se uporaba tega prijema tudi ne zapisuje. Po neuradnih podatkih uporaba kapuce v policijskih postopkih ni nova, kapuca se uporablja že vsaj desetletje, le kamere jo malokrat ujamejo. Gre torej za tipično polje policijskega delovanja, ki je še nedorečeno, kar kliče po normiranju, saj gre primarno za poseg v človekove pravice.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.