Sta Zgonik

18. 6. 2009  |  Mladina 24  |  Družba

Onesnaženje pod nogami

Tla v Sloveniji, z izjemo nekaj območij, so razmeroma »čista«

/media/www/slike.old/mladina/cinkarna_celje_0328_andraz_purg_grupa.jpg

© Andraž Purg/ Grupa

Ekipa strokovnjakov z oddelka za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete je nedavno predstavila izsledke devetletne raziskave o onesnaženosti tal v Sloveniji. »Raziskava je pokazala, da so naša tla v povprečju manj onesnažena kot v drugih državah, vendar pa imamo nekatere točke, na katerih so tla izjemno onesnažena. Ampak to so bolj mikro točke kot pa širša območja,« pravi dr. Domen Leštan. Najhuje je po njegovih besedah na območju stare cinkarne v Celju. Tam koncentracije nekaterih nevarnih kovin dosegajo tudi stokrat višjo koncentracijo od določene kritične meje, kar je nekajkrat huje kot na primer v Mežici. Poleg omenjenih dveh območij je tretja kritična točka v Sloveniji Zasavje. Na območju Celja že izvajajo poskuse remediacije. »Predlagali smo stabilizacijo teh tal z dodajanjem veziv, recimo cementa, s čimer bi zmanjšali erozijo zaradi vetra in izpiranja in s tem tudi nevarnost. Taka tla so potem primerna za urbanizacijo.«
Tako Leštan kot dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta sicer opozarjata, da je onesnaženost tal relativen pojem, ki izhaja iz zakonodaje. »Mi imamo samo višje in nižje vrednosti v naravi ter dodane vrednosti, ki jih je dodal človek. Onesnaženo pa je nekaj od trenutka, ko preseže z zakonodajo določeno vsebnost določene snovi. Na Primorskem imamo povišane vrednosti niklja v flišu in ta zemljišča so že označena kot možno tveganje za hrano. Pa je to ''onesnaženje'' povsem naravnega izvora. Pač imajo kamnine visoko vsebnost niklja. Če bi imele ogromno niklja, bi pač imeli rudnik,« pravi Vrščaj. Leštan pa dodaja, da z zakonom določene mejne koncentracije niso nujno tudi dejansko nevarne. »To je zelo odvisno od same sestave tal. Nekatera tla namreč močno vežejo te kovine in jih naredijo sorazmerno nedostopne, tako da se ne izpirajo v podtalnico, so nedostopne za rastline, v nekaterih oblikah so nedostopne celo, če vdihnemo prašne delce s teh tal. Tla z večjo koncentracijo nevarnih snovi, ki te snovi trdneje vežejo nase, so tako lahko varnejša kot pa manj onesnažena tla, ki imajo slabšo sposobnost vezave.« Po njegovem prepričanju je treba vsak primer obravnavati zelo specifično. »Raziskave, kot je bila ta, dajo odgovore, ki pravzaprav terjajo nove raziskave.«
Strokovnjaki se v en glas strinjajo, da se v Sloveniji premalo zavedamo pomembnosti tal. »Načeloma ljudje o tleh izjemno malo vemo. Vsi vemo, kaj je geologija, ko pa kdo reče pedologija, je pa to vse, od pedagogije do pederastije ... Pa od kamna nihče ne more živeti, vsi živimo od tal,« je slikovit dr. Vrščaj. »Vse se povezuje s kmetijstvom. Zemlja ni samo kmetijskega pomena, temveč je ključnega pomena za preživetje kopenskih ekosistemov.«

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom. .

Zakup člankov

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890. Kodo, prejeto na telefon, prepišite v spodnje okence in takoj boste boste lahko dostopali do vsebin.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Mladina digital - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate .
Z dolgoročno NAROČNINO prihranite tudi do 25 %!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.