25. 6. 2009 | Mladina 25 | Svet
Zagotovila Irski, Hrvaški pa nič
Če bi Irci o lizbonski pogodbi glasovali danes, bi bila po anketah javnega mnenja sodeč potrjena. Zaradi krize so bolj naklonjeni EU, saj jih je strah osamitve v Evropi.
Voditelji držav članic EU so se na zasedanju prejšnji petek dogovorili in dali Irski pred oktobrskim referendumom o lizbonski pogodbi zagotovila, da bo ohranila vojaško nevtralnost, sama določala davčno politiko glede kapitalskih dobičkov in po svoje urejala pravico do »življenja, družine in izobraževanja«. Ta pravica po irsko pomeni, da je splav dovoljen le, če je ogroženo življenje matere, kar je veliko ožja pravica od tiste, ki velja drugod po Evropi. Poleg tega naj bi Irska imela stalnega komisarja v Komisiji EU tudi po uveljavitvi lizbonske pogodbe, ki predvideva zmanjšanje komisarskih mest glede na število članic. Vsa ta zagotovila bodo zapisana v posebnem protokolu, ki ga bodo članice EU ratificirale hkrati s pridružitvenim sporazumom nove kandidatke za članstvo v EU. Po besedah predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja bo »ob sklenitvi naslednje pristopne pogodbe ta odločitev vrha EU preoblikovana v protokol, ki bo, upoštevaje ustavna pravila držav članic, dodan k pogodbi o EU in delovanju EU« oziroma k lizbonski pogodbi, ki jo bo nadomestila. V osnutku besedila o zagotovilih Irski je bila kot nova kandidatka navedena Hrvaška, kot datum njenega pristopa pa leto 2010. Tako je lani decembra predlagal francoski predsednik Nicolas Sarkozy, predsedujoči EU, vendar so imeli državniki glede takšne dikcije resne pomisleke. Enako tudi Slovenija, ki je vseskozi zagovarjala stališče, da potrditve irskega protokola ni mogoče vezati ne na neko državo in ne na datum ratifikacije pridružitvenega sporazuma. Očitno je Borutu Pahorju na zadnjem sestanku uspelo prepričati evropske kolege, da se sporni dikciji izognejo in tako preprečijo povezovanje zagotovil Irski s pridruževanjem Hrvaške EU in posredno tudi z odnosi med Slovenijo in Hrvaško. Če pa ne bo skorajšnjega pristopa nove članice v EU, bo »na jesenskem zasedanju vrha EU treba najti ustrezno pot za potrditev irskih protokolov v državah članicah«, kot pravi uradni govorec našega zunanjega ministrstva dr. Milan Balažic in dodaja, »da ima možnost razmeroma hitrega vstopa v EU tudi Islandija«.
Sicer pa poznavalci opozarjajo, da bodo Irci letos oktobra dejansko odločali o vsebinsko enakem besedilu lizbonske pogodbe, kot so ga junija lani zavrnili s 53 odstotki glasov. In to kljub obljubam irskega zunanjega ministra Michaela Martina, da »ljudi ne bomo prosili, naj glasujejo za enako besedilo«. Tudi irski minister za evropske zadeve Dick Roche je v začetku letošnjega maja pomirjal strahove rekoč, »da ne moremo in ne bomo našim ljudem ponujali enakega svežnja«. Toda pogodba ostaja enaka. »Protokol razjasnjuje, vendar ne spreminja vsebine ali načinov aplikacije lizbonske pogodbe,« je predsedstvo EU zapisalo v uradni izjavi. Drugače ni šlo. Kot je zapisal Andrew Duff, evropski poslanec skupine liberalnih demokratov in dober poznavalec lizbonske pogodbe, v knjigi Rešiti Evropsko unijo, logika lizbonske pogodbe, bi bili za vsakršno spreminjanje besedila lizbonske pogodbe nujni nova medvladna konferenca, vnovična pogajanja in nacionalna ratifikacija v vseh 27 državah članicah. Takšnemu postopku so se lahko izognili le z obljubo, da bodo pogodbi, ko bo ta potrjena, dodali protokol z zagotovili Irski. S tem so si kupili čas.
Na Duffovo mnenje se sklicuje tudi nekdanja evropska poslanka stranke zelenih Patricia McKenna, ki je za Irish Times dejala: »Dobimo vtis, da se je Irska dolgo in neutrudno borila in zdaj nekaj dosegla, kar so potrdili tudi šefi EU v obliki protokola ... Toda to, kar smo dobili, je samo iluzija, da smo nekaj dosegli.« Po njenem mnenju je »noro« misliti, da bo protokol čez nekaj let povrnil v prvotno stanje tiste zadeve, ki jih bo pogodba spremenila. Precej bolj optimističen pa je irski premier Brian Cowen, ki je dejal, da je »Irska dobila trdna pravna zagotovila, ki bodo vključena v mednarodnopravni zavezujoči protokol k lizbonski pogodbi«.
Sicer pa vse skupaj spremlja burna politična razprava. Da bi bil zaplet še večji, velja opozoriti: v štirih državah še niso storili vsega, da bi 1. januarja 2010 lizbonska pogodba lahko začela veljati. Zaplete se lahko na nemškem ustavnem sodišču, podpisati jo mora še poljski predsednik, vprašanje pa je tudi, kako bo ravnal češki predsednik Vaclav Klaus, sicer oster nasprotnik pogodbe in zagotovil Irski. Če pa bodo na Irskem volivci, navkljub zagotovilom EU, oktobra rekli »ne« lizbonski pogodbi, bodo Britanci verjetno znova odločali o pogodbi. Tokrat ljudstvo. Tako je napovedal David Cameron, vodja konservativcev, ki ima vse možnosti, da po volitvah postane predsednik britanske vlade.
Paradoksalno je, da vsebujejo irski protokoli zagotovila za nekaj, kar v odločanju Ircev na lanskem referendumu ni bilo v ospredju. Javnomnenjska anketa časnika Irish Times po lanskem referendumu je pokazala, da je 30 odstotkov ljudi glasovalo proti zato, ker vsebine pogodbe niso poznali, 24 odstotkov jih je želelo »obdržati moč Irske in identiteto«, le 22 odstotkov anketirancev pa je želelo »obvarovati vojaško nevtralnost Irske«, ki jo zdaj zagotavlja protokol. Le 5 odstotkov anketirancev je nasprotovalo pogodbi zato, da bi zavarovali nizke davke na kapitalske dobičke. Splava in socialnih težav ni omenjal nihče.
Če bi Irke in Irci glasovali danes, bi bila po anketah javnega mnenja sodeč lizbonska pogodba potrjena. Brez protokola. Preverjanje javnega mnenja tudi kaže, da so Irci zaradi finančne in gospodarske krize bolj naklonjeni EU, saj jih je strah osamitve v Evropi. Zdaj bi jih 54 odstotkov glasovalo za lizbonsko pogodbo. Torej je irskim politikom vseeno uspelo nekaj doseči!?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.